Page 18 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 18
turizem v avstrijskem primorju
Osrednji del je posvečen rekonstrukciji začetkov turističnega razvoja
posameznih oblik turizma, ki so bile prisotne v tem prostoru. Preverili smo
namreč, katere prepoznane oblike turizma v Evropi so se razvile tudi na tem
območju. Najprej je analiziran razvoj žveplenega termalnega zdravilišča v Sv.
Štefanu, sledi obsežnejša obravnava treh morskih zdraviliško-kopaliških de-
stinacij, Opatije, Gradeža in Portoroža, z vključevanjem statističnih podat-
kov obiska tudi drugih morskih zdravilišč in letovišč Avstrijske riviere.
Zadnje vsebinsko poglavje se posveča jamskemu turizmu, ki velja za
najstarejšo turistično dejavnost na Slovenskem. Prikazan je turistični razvoj
ter (ne)uspeh jame Vilenica, Škocjanskih jam ter Postojnske jame.
Pri vseh turističnih destinacijah so bili predstavljeni začetki razvoja kra-
jev in dejavniki privlačnosti ter identificirani dejavniki, ki so vplivali na na-
daljnji uspešen turistični razvoj.
Namen dela, ki predstavlja rezultat doktorske raziskave, je bil prikazati
zgodovinski razvoj različnih tipologij modernega turizma preko analize posa-
meznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je delo skušalo obravnavati v celo-
ti in v obdobju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali isti državi (Avstro-
-Ogrska). Ugotovljeno je bilo, da so se obravnavane turistične destinacije v
fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na
trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal-
nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Turi-
stični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar tudi
s specifikami, ki so bile značilne le za ta prostor (obiskovanje jam).
Za konec se za strokovne nasvete in napotke zahvaljujem mentorju,
prof. dr. Aleksandru Panjeku, in doc. dr. Katji Hrobat Virloget, doc. dr. Dra-
gici Čeč, doc. dr. Metodu Šuligoju ter izr. prof. dr. Alekseju Kalcu. Za ustrež-
ljivost in prijaznost pri pridobivanju slikovnega gradiva se zahvaljujem dr.
Ines Beguš iz Goriškega muzeja, Tomu Kajfežu iz Narodnega muzeja Slove-
nije, Petru Štoki z Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vil-
harja Koper ter Darji Kranjc iz Parka Škocjanske jame. Za obilico potrpež-
ljivosti pa se najbolj zahvaljujem svojim najdražjim, posebej Tadeju, Tini in
Juretu, svojima staršema in vsem, ki so me skozi vsa leta spodbujali pri mojem
raziskovalnem delu.
16
Osrednji del je posvečen rekonstrukciji začetkov turističnega razvoja
posameznih oblik turizma, ki so bile prisotne v tem prostoru. Preverili smo
namreč, katere prepoznane oblike turizma v Evropi so se razvile tudi na tem
območju. Najprej je analiziran razvoj žveplenega termalnega zdravilišča v Sv.
Štefanu, sledi obsežnejša obravnava treh morskih zdraviliško-kopaliških de-
stinacij, Opatije, Gradeža in Portoroža, z vključevanjem statističnih podat-
kov obiska tudi drugih morskih zdravilišč in letovišč Avstrijske riviere.
Zadnje vsebinsko poglavje se posveča jamskemu turizmu, ki velja za
najstarejšo turistično dejavnost na Slovenskem. Prikazan je turistični razvoj
ter (ne)uspeh jame Vilenica, Škocjanskih jam ter Postojnske jame.
Pri vseh turističnih destinacijah so bili predstavljeni začetki razvoja kra-
jev in dejavniki privlačnosti ter identificirani dejavniki, ki so vplivali na na-
daljnji uspešen turistični razvoj.
Namen dela, ki predstavlja rezultat doktorske raziskave, je bil prikazati
zgodovinski razvoj različnih tipologij modernega turizma preko analize posa-
meznih dejavnikov vpliva v prostoru, ki ga je delo skušalo obravnavati v celo-
ti in v obdobju, ko so turistični kraji v nastajanju pripadali isti državi (Avstro-
-Ogrska). Ugotovljeno je bilo, da so se obravnavane turistične destinacije v
fazi oblikovanja in uveljavljanja modernega turizma uspešno pozicionirale na
trgu. Kraji so postali znane in priljubljene turistične destinacije tako v lokal-
nem (regionalnem) kot širšem državnem in celo izvendržavnem okolju. Turi-
stični trendi so v glavnem sledili evropskim modnim smernicam, vendar tudi
s specifikami, ki so bile značilne le za ta prostor (obiskovanje jam).
Za konec se za strokovne nasvete in napotke zahvaljujem mentorju,
prof. dr. Aleksandru Panjeku, in doc. dr. Katji Hrobat Virloget, doc. dr. Dra-
gici Čeč, doc. dr. Metodu Šuligoju ter izr. prof. dr. Alekseju Kalcu. Za ustrež-
ljivost in prijaznost pri pridobivanju slikovnega gradiva se zahvaljujem dr.
Ines Beguš iz Goriškega muzeja, Tomu Kajfežu iz Narodnega muzeja Slove-
nije, Petru Štoki z Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vil-
harja Koper ter Darji Kranjc iz Parka Škocjanske jame. Za obilico potrpež-
ljivosti pa se najbolj zahvaljujem svojim najdražjim, posebej Tadeju, Tini in
Juretu, svojima staršema in vsem, ki so me skozi vsa leta spodbujali pri mojem
raziskovalnem delu.
16
