Page 265 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 265
pod zemljo
prvem členu statuta je bil poudarjen gospodarski pomen turistične dejavno-
sti, kar ne preseneča, glede na to, da odprtje jame v turistične namene sega v
leto 1819, da so jamo obiskovali eminentni gosti, da so v njej prirejali vsakole-
tno slavje in da je skozi kraj peljala južna železnica, ki je povezovala prestolni-
co cesarstva z njegovim pristaniščem. Društvo se je financiralo s prispevki in
prihodki od prireditev. Društvo se je tudi zavzemalo za povečanje turistične-
ga obiskovanja, za ureditev trga in okolice v turistične namene in za to, da bi se
tujci v Postojni zadržali čim dalj časa. Prizadevali so si, kakor je bilo nakaza-
no že v samem statutu, za ureditev poti in promenade z drevoredom, namesti-
tev klopi, kažipotov in tabel ter ljudskega vrta. Zadani cilji so seveda zahteva-
li izdatna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi uprava jame (Kranjc,
2003, 27).
Statut oziroma pravila Olepševalnega društva, izdana po letu 1909, ko
se društvp preimenuje v Društvo za olepševanje Postojnskega mesta in k mes-
tu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci, je v prvem členu določal
njegov namen, ki je deloma naveden že v samem poimenovanju, ter »umno
gojenje tega prometa in s tem povzdiga gospodarskih razmer Postojnskega
mesta«. Društvo torej ni spremenilo svojih namenov. Pravila so bila izdana
po letu 1909, saj je v imenu sprememba, in sicer se ne uporablja več termin trg,
temveč mesto. Ker pravila društva niso datirana, lahko rečemo, da so nasta-
la po letu 1909, ko je Postojna dobila mestne pravice.57 Društvu so pripisovali
tudi zasluge za promocijo obiskovanja in urejenost kraja, saj je opozarjalo na
pomanjkljivosti in neprimernosti ter si prizadevalo za snažnost in urejenost
kraja. Opozarjali so na primer na neprimerno dvigovanje cestnega prahu ob
pometanju promenade in neprimernost prostega sprehajanja govedi po dre-
voredu, kamor so zahajali turisti. Društvo je skrbelo za postavitev novih klo-
pi, prepoved vožnje s kolesi in sušenje perila ob promenadi, ki je peljala proti
jami. Vse pa ni bilo vedno v najlepšem redu. Kakor v drugih turističnih krajih
so se tudi v Postojni soočali s težavami, z nezadovoljstvom gostov z visokimi,
oderuškimi cenami, včasih tudi vremenskimi nevšečnostmi (Čeč, 2009, 83).
Z izgradnjo južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in tekla
mimo Postojne, je postojnski turizem dobival nove razsežnosti. Železnica je
omogočila lažjo in hitrejšo dostopnost do kraja ter tako tudi povečan obisk
v jami in razvoj Postojne. Ob otvoritvi proge med Dunajem in Trstom sta
z vlakom v Postojno pripotovala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga
Elizabeta ter obiskala jamo (Čeč, 2001, 37). Ob njunem obisku je bila jama
razsvetljena z 12.000 lučmi. Jamska komisija je naročila izdelavo nosil za cesa-
57 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41.
263
prvem členu statuta je bil poudarjen gospodarski pomen turistične dejavno-
sti, kar ne preseneča, glede na to, da odprtje jame v turistične namene sega v
leto 1819, da so jamo obiskovali eminentni gosti, da so v njej prirejali vsakole-
tno slavje in da je skozi kraj peljala južna železnica, ki je povezovala prestolni-
co cesarstva z njegovim pristaniščem. Društvo se je financiralo s prispevki in
prihodki od prireditev. Društvo se je tudi zavzemalo za povečanje turistične-
ga obiskovanja, za ureditev trga in okolice v turistične namene in za to, da bi se
tujci v Postojni zadržali čim dalj časa. Prizadevali so si, kakor je bilo nakaza-
no že v samem statutu, za ureditev poti in promenade z drevoredom, namesti-
tev klopi, kažipotov in tabel ter ljudskega vrta. Zadani cilji so seveda zahteva-
li izdatna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi uprava jame (Kranjc,
2003, 27).
Statut oziroma pravila Olepševalnega društva, izdana po letu 1909, ko
se društvp preimenuje v Društvo za olepševanje Postojnskega mesta in k mes-
tu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci, je v prvem členu določal
njegov namen, ki je deloma naveden že v samem poimenovanju, ter »umno
gojenje tega prometa in s tem povzdiga gospodarskih razmer Postojnskega
mesta«. Društvo torej ni spremenilo svojih namenov. Pravila so bila izdana
po letu 1909, saj je v imenu sprememba, in sicer se ne uporablja več termin trg,
temveč mesto. Ker pravila društva niso datirana, lahko rečemo, da so nasta-
la po letu 1909, ko je Postojna dobila mestne pravice.57 Društvu so pripisovali
tudi zasluge za promocijo obiskovanja in urejenost kraja, saj je opozarjalo na
pomanjkljivosti in neprimernosti ter si prizadevalo za snažnost in urejenost
kraja. Opozarjali so na primer na neprimerno dvigovanje cestnega prahu ob
pometanju promenade in neprimernost prostega sprehajanja govedi po dre-
voredu, kamor so zahajali turisti. Društvo je skrbelo za postavitev novih klo-
pi, prepoved vožnje s kolesi in sušenje perila ob promenadi, ki je peljala proti
jami. Vse pa ni bilo vedno v najlepšem redu. Kakor v drugih turističnih krajih
so se tudi v Postojni soočali s težavami, z nezadovoljstvom gostov z visokimi,
oderuškimi cenami, včasih tudi vremenskimi nevšečnostmi (Čeč, 2009, 83).
Z izgradnjo južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in tekla
mimo Postojne, je postojnski turizem dobival nove razsežnosti. Železnica je
omogočila lažjo in hitrejšo dostopnost do kraja ter tako tudi povečan obisk
v jami in razvoj Postojne. Ob otvoritvi proge med Dunajem in Trstom sta
z vlakom v Postojno pripotovala tudi cesar Franc Jožef in njegova soproga
Elizabeta ter obiskala jamo (Čeč, 2001, 37). Ob njunem obisku je bila jama
razsvetljena z 12.000 lučmi. Jamska komisija je naročila izdelavo nosil za cesa-
57 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41.
263
