Page 270 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 270
turizem v avstrijskem primorju
vojno dosežen leta 1913, kakor poroča tudi časopis Slovenec s prispevkom »Ve-
likanski obisk v Postojnski jami«: »V notranjih jamah je vladal tak naval, da
se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najbolj-
še razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska
restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj od-
danih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila
razprostrta čez celo »našo monarhijo«, se je torej izborno obnesla, kar doka-
zuje velikanski obisk, in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrb-
nika gosp. Andreja Perko.66 Tudi železniška uprava na postaji je izborno funk-
cijonirala in se je obrat brez vsakih zamud izvršil«.67 Takrat je obisk presegel
40.000 obiskovalcev. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk v primerjavi s
predhodnim letom upadel za 66 % (13.743 gostov).
Graf 8: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914 (Šibenik, 1983, 37–40).68
Graf 8 prikazuje število obiskovalcev v Postojnski jami pred izgradnjo
južne železnice in po njej, in sicer od začetkov turistične dejavnosti leta 1819
do 1914. Pri statističnih podatkih naletimo na neskladja, saj so za posamezna
leta v virih in literaturi opazna delna odstopanja, podatki so, kakor piše A.
66 Ivan Andrej Perko velja za prvega slovenskega poklicnega speleologa in krasoslovca. Sodeloval je z
Marinitschem, Müllerjem in Novakom pri raziskovanju Škocjanskih jam. Leta 1909 je postal taj-
nik Jamske komisije v Postojni in kasnejši ravnatelj jame. Perko se je doma in v tujini ukvarjal s pre-
davanji, objavljal v časopisih in med drugim dal natisniti večbarvno stensko sliko jame z večjezič-
nimi napisi (Savnik, 1985, 155–56).
67 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
68 PodatkiošteviluobiskovalcevvPostojnskijamisevčasihprecejrazlikujejo.Različniavtorjinavajajo
različne številke, včasih so v statistike vključeni tudi obiskovalci večjih prireditev (binkoštno in
poletno slavje), drugič niso, zaradi tega prihaja do večjih odstopanj. V grafu so upoštevani podatki,
ki jih je zbral Šibenik leta 1983. Ponovnega štetja obiskovalcev, ki so bili vpisani v knjigo gostov, se je
lotil Kranjc. Njegovi podatki delno odstopajo od Šibenikovih in Savnikovih, ki tudi navata število
obiskovalcev v določenih obdobjih.
268
vojno dosežen leta 1913, kakor poroča tudi časopis Slovenec s prispevkom »Ve-
likanski obisk v Postojnski jami«: »V notranjih jamah je vladal tak naval, da
se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najbolj-
še razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska
restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj od-
danih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila
razprostrta čez celo »našo monarhijo«, se je torej izborno obnesla, kar doka-
zuje velikanski obisk, in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrb-
nika gosp. Andreja Perko.66 Tudi železniška uprava na postaji je izborno funk-
cijonirala in se je obrat brez vsakih zamud izvršil«.67 Takrat je obisk presegel
40.000 obiskovalcev. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk v primerjavi s
predhodnim letom upadel za 66 % (13.743 gostov).
Graf 8: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914 (Šibenik, 1983, 37–40).68
Graf 8 prikazuje število obiskovalcev v Postojnski jami pred izgradnjo
južne železnice in po njej, in sicer od začetkov turistične dejavnosti leta 1819
do 1914. Pri statističnih podatkih naletimo na neskladja, saj so za posamezna
leta v virih in literaturi opazna delna odstopanja, podatki so, kakor piše A.
66 Ivan Andrej Perko velja za prvega slovenskega poklicnega speleologa in krasoslovca. Sodeloval je z
Marinitschem, Müllerjem in Novakom pri raziskovanju Škocjanskih jam. Leta 1909 je postal taj-
nik Jamske komisije v Postojni in kasnejši ravnatelj jame. Perko se je doma in v tujini ukvarjal s pre-
davanji, objavljal v časopisih in med drugim dal natisniti večbarvno stensko sliko jame z večjezič-
nimi napisi (Savnik, 1985, 155–56).
67 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
68 PodatkiošteviluobiskovalcevvPostojnskijamisevčasihprecejrazlikujejo.Različniavtorjinavajajo
različne številke, včasih so v statistike vključeni tudi obiskovalci večjih prireditev (binkoštno in
poletno slavje), drugič niso, zaradi tega prihaja do večjih odstopanj. V grafu so upoštevani podatki,
ki jih je zbral Šibenik leta 1983. Ponovnega štetja obiskovalcev, ki so bili vpisani v knjigo gostov, se je
lotil Kranjc. Njegovi podatki delno odstopajo od Šibenikovih in Savnikovih, ki tudi navata število
obiskovalcev v določenih obdobjih.
268
