Page 267 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 267
pod zemljo
v gnječi utegnila bi zgoditi se kaka nesreča« (Čuk, 2003, 227–28).60 V Soči so
se pritoževali tudi nad izključno nemškimi in italijanskimi napisi v jami ter
opozarjali, da je jama slovenska in bi morala biti primerno valorizirana ter
promovirana pri obiskovalcih.61 Leta 1880 je Anton Globočnik dosegel od-
stranitev teh napisov in postavitev trojezičnih, v slovenščini, nemščini in ita-
lijanščini. Leta 1895 so dodali še napise v češčini, kar bi lahko kazalo na zna-
ten obisk s tega območja (Savnik, 1960, 108).
Tabela 18: Število obiskovalcev, ki je uporabilo prevoz z jamsko železnico v
obdobju 1872–1879 (Savnik, 1960, 107).
Leto Število vseh Uporaba Uporaba Odstotek 1
obiskovalcev železnice železnice
1872 v obe smeri v eno smer 4,18
1873 5.407 11,03
1874 5.857 176 50 9,40
1875 4.319 488 158 8,66
1876 4.802 326 80 9,31
1877 4.481 353 63 9,10
1878 4.572 353 64 6,32
1879 4.051 288 128 7,17
SKUPAJ 3.973 145 111
37.462 180 105
2.309 759
Prva podzemna železnica ni žela velikih uspehov, le malo ljudi se je
posluževalo prevoza po jamskem podzemlju. Razlog je bila že tako draga
vstopnina v samo jamo. V tabeli, ki jo je prikazal Savnik, so bili razdeljeni
obiskovalci, ki so se v obdobju 1873–1879 poslužili prevoza v eno ali obe sme-
ri. V statistiko niso bili všteti dnevi jamskih slavij.62 Kakor ugotavlja Savnik, je
bila uporaba prevoza relativno skromna. V letu 1873 je sicer koriščenje te sto-
ritve visoko, morda zaradi radovednosti nad novostjo, v naslednjih letih pa
je počasi upadlo oziroma se je v primerjavi s celotnim zabeleženim obiskom
v jami ustalilo na okrog 9 % (leta 1878 in 1879 pade na 6 % in 7 %) (Savnik,
1960, 107).
V jamski komisiji so načrtovali nadaljnjo modernizacijo in postavitev
motorne vleke ter se leta 1914 dogovorili s tovarno Orenstein & Koppel za
naročilo rudniške lokomotive Montania z bencinskim motorjem in štirise-
dežnim vagonom, vendar je pobude ustavila prva svetovna vojna. Po vojni je
Italija nadaljevala z načrti in leta 1923 obnovila že zastaran in neuporaben že-
60 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4.
61 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4.
62 To je navadno veljalo tudi za štetje vseh obiskovalcev.
265
v gnječi utegnila bi zgoditi se kaka nesreča« (Čuk, 2003, 227–28).60 V Soči so
se pritoževali tudi nad izključno nemškimi in italijanskimi napisi v jami ter
opozarjali, da je jama slovenska in bi morala biti primerno valorizirana ter
promovirana pri obiskovalcih.61 Leta 1880 je Anton Globočnik dosegel od-
stranitev teh napisov in postavitev trojezičnih, v slovenščini, nemščini in ita-
lijanščini. Leta 1895 so dodali še napise v češčini, kar bi lahko kazalo na zna-
ten obisk s tega območja (Savnik, 1960, 108).
Tabela 18: Število obiskovalcev, ki je uporabilo prevoz z jamsko železnico v
obdobju 1872–1879 (Savnik, 1960, 107).
Leto Število vseh Uporaba Uporaba Odstotek 1
obiskovalcev železnice železnice
1872 v obe smeri v eno smer 4,18
1873 5.407 11,03
1874 5.857 176 50 9,40
1875 4.319 488 158 8,66
1876 4.802 326 80 9,31
1877 4.481 353 63 9,10
1878 4.572 353 64 6,32
1879 4.051 288 128 7,17
SKUPAJ 3.973 145 111
37.462 180 105
2.309 759
Prva podzemna železnica ni žela velikih uspehov, le malo ljudi se je
posluževalo prevoza po jamskem podzemlju. Razlog je bila že tako draga
vstopnina v samo jamo. V tabeli, ki jo je prikazal Savnik, so bili razdeljeni
obiskovalci, ki so se v obdobju 1873–1879 poslužili prevoza v eno ali obe sme-
ri. V statistiko niso bili všteti dnevi jamskih slavij.62 Kakor ugotavlja Savnik, je
bila uporaba prevoza relativno skromna. V letu 1873 je sicer koriščenje te sto-
ritve visoko, morda zaradi radovednosti nad novostjo, v naslednjih letih pa
je počasi upadlo oziroma se je v primerjavi s celotnim zabeleženim obiskom
v jami ustalilo na okrog 9 % (leta 1878 in 1879 pade na 6 % in 7 %) (Savnik,
1960, 107).
V jamski komisiji so načrtovali nadaljnjo modernizacijo in postavitev
motorne vleke ter se leta 1914 dogovorili s tovarno Orenstein & Koppel za
naročilo rudniške lokomotive Montania z bencinskim motorjem in štirise-
dežnim vagonom, vendar je pobude ustavila prva svetovna vojna. Po vojni je
Italija nadaljevala z načrti in leta 1923 obnovila že zastaran in neuporaben že-
60 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4.
61 Soča, Razne vesti, Postojnska jama, 1. 6. 1872, tečaj 2, št. 22, 4.
62 To je navadno veljalo tudi za štetje vseh obiskovalcev.
265
