Page 281 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 281
pod zemljo
Jamska komisija za turistični razvoj kraja storila veliko. Jama je bila oglaševa-
na in poznana v evropskih in ameriških vodnikih, njene lepote so oglaševa-
li na reklamnih plakatih vseh znanih kopališč v Avstriji, Nemčiji, Italiji, celo
Franciji in Angliji. Postojnska jama je bila kot edinstveno čudo navedena v ge-
ografskih učbenikih. Kljub temu je znani postojnski hotelir komisijo pravil-
no opozarjal na »zastarelost« njihove oglaševalske politike. Jama je bila po
njegovem mnenju premalo poznana izven domačih meja, propagando komi-
sije je označil kot nepraktično, saj »javnosti ne zanimajo n. pr. pravila Jamske
uprave, ki so na Vaših reklamnih plakatih, mnogo važneje je, da imajo ti ele-
ganten okvir pod steklom ter kratko in privlačno besedilo«. Progler se je zav-
zemal tudi za čim prejšnjo elektrifikacijo jame (Savnik, 1958; Savnik, 1960,
109–10).
Po zgledu Postojnske jame je jamski odsek pri DuÖAV pričel oglaševa-
ti tudi Škocjanske jame. Tržaškemu zobozdravniku in samoukemu slikarju
Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata, izdelali so barv-
ne diapozitive z upodobitvami jam in v Trstu organizirali diskusijske veče-
re. Prvi vodnik po jamah je izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raz-
iskovalcev škocjanskega podzemlja, F. Müller, leta 1887. Vodnik je vseboval
Hankejev načrt jame, zabeležena so bila slovenska imena jam in navedeni slo-
venski vodniki (Müller, 1887; Habe, 1974, 28, 33). O jami Vilenica je pisal že
omenjeni Agapitov vodnik, njene lepote in obisk je skušal promovirati tudi
tajnik italijanskega planinskega društva Società Alpina delle Giulie Boegan v
svojem poročilu leta 1897. Vendar je, kakor je bilo pokazano, osrednjo propa-
gandno mesto v turističnem smislu pripadlo Postojnski jami, če samo pomis-
limo, da je bil tudi v parku Angiolina v Opatiji gostom na ogled razstavljen
jamski stalagmit (Muzur, 2007, 109).
V krajih, kjer so bile jame odprte v turistične namene (zlasti Postojnska),
so podobno kakor v drugih turističnih krajih ustanavljali jamske komisije in
društva, ki so skrbeli za promocijo te dejavnosti, razvoj in olepšavo kraja. V
Postojni je bila že štiri leta po uradnem odprtju jame v turistične namene us-
tanovljena Jamska komisija, kar kaže na hitro se razvijajoči jamski turizem.
Društvo za olepšanje postojnskega trga in povzdigo dohajanja tujcev je bilo
ustanovljeno leta 1883 in je prvo društvo, ki je svoja pravila zapisalo tudi v slo-
venskem jeziku. Društvo in komisija sta sodelovali ter bili vključeni v Kranj-
sko deželno zvezo za tujski promet. Društvo je skrbelo za pripravo kart in
kažipotov, olepšavo kraja in večji obisk. Jamska komisija v Postojni je z ogla-
ševalskimi orodji odločno promovirala obisk turistične jame. Izdelava plaka-
tov jame, prenova električne razsvetljave, urejanje dostopov, izdaja reklamnih
publikacij v več jezikih, fotografij in razglednic so dejavnosti, ki jih je komisi-
279
Jamska komisija za turistični razvoj kraja storila veliko. Jama je bila oglaševa-
na in poznana v evropskih in ameriških vodnikih, njene lepote so oglaševa-
li na reklamnih plakatih vseh znanih kopališč v Avstriji, Nemčiji, Italiji, celo
Franciji in Angliji. Postojnska jama je bila kot edinstveno čudo navedena v ge-
ografskih učbenikih. Kljub temu je znani postojnski hotelir komisijo pravil-
no opozarjal na »zastarelost« njihove oglaševalske politike. Jama je bila po
njegovem mnenju premalo poznana izven domačih meja, propagando komi-
sije je označil kot nepraktično, saj »javnosti ne zanimajo n. pr. pravila Jamske
uprave, ki so na Vaših reklamnih plakatih, mnogo važneje je, da imajo ti ele-
ganten okvir pod steklom ter kratko in privlačno besedilo«. Progler se je zav-
zemal tudi za čim prejšnjo elektrifikacijo jame (Savnik, 1958; Savnik, 1960,
109–10).
Po zgledu Postojnske jame je jamski odsek pri DuÖAV pričel oglaševa-
ti tudi Škocjanske jame. Tržaškemu zobozdravniku in samoukemu slikarju
Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata, izdelali so barv-
ne diapozitive z upodobitvami jam in v Trstu organizirali diskusijske veče-
re. Prvi vodnik po jamah je izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raz-
iskovalcev škocjanskega podzemlja, F. Müller, leta 1887. Vodnik je vseboval
Hankejev načrt jame, zabeležena so bila slovenska imena jam in navedeni slo-
venski vodniki (Müller, 1887; Habe, 1974, 28, 33). O jami Vilenica je pisal že
omenjeni Agapitov vodnik, njene lepote in obisk je skušal promovirati tudi
tajnik italijanskega planinskega društva Società Alpina delle Giulie Boegan v
svojem poročilu leta 1897. Vendar je, kakor je bilo pokazano, osrednjo propa-
gandno mesto v turističnem smislu pripadlo Postojnski jami, če samo pomis-
limo, da je bil tudi v parku Angiolina v Opatiji gostom na ogled razstavljen
jamski stalagmit (Muzur, 2007, 109).
V krajih, kjer so bile jame odprte v turistične namene (zlasti Postojnska),
so podobno kakor v drugih turističnih krajih ustanavljali jamske komisije in
društva, ki so skrbeli za promocijo te dejavnosti, razvoj in olepšavo kraja. V
Postojni je bila že štiri leta po uradnem odprtju jame v turistične namene us-
tanovljena Jamska komisija, kar kaže na hitro se razvijajoči jamski turizem.
Društvo za olepšanje postojnskega trga in povzdigo dohajanja tujcev je bilo
ustanovljeno leta 1883 in je prvo društvo, ki je svoja pravila zapisalo tudi v slo-
venskem jeziku. Društvo in komisija sta sodelovali ter bili vključeni v Kranj-
sko deželno zvezo za tujski promet. Društvo je skrbelo za pripravo kart in
kažipotov, olepšavo kraja in večji obisk. Jamska komisija v Postojni je z ogla-
ševalskimi orodji odločno promovirala obisk turistične jame. Izdelava plaka-
tov jame, prenova električne razsvetljave, urejanje dostopov, izdaja reklamnih
publikacij v več jezikih, fotografij in razglednic so dejavnosti, ki jih je komisi-
279
