Page 277 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 277
pod zemljo
kobilarna v Lipici, Škocjanske jame in Bazovica ter jama Labodnica pri Treb-
čah. Najprimernejša izhodiščna točka za izlete je bil Trst, ki je imel odlične
prometne povezave z omenjenimi kraji. Poleg omenjenih so bili vredni ogle-
da zlasti Postojnska jama, Magdalenska jama ter Predjamski grad. Zanimiva
se mu je zdela tudi kraška konjušnica v Prestranku, kjer naj bi že stari Rimlja-
ni cenili tamkajšnje konje zaradi njihove moči, vzdržljivosti in hitrosti (We-
idmann, 2004, 624–27). Taki in podobni opisi so potniku na vlaku puščali
vtise o pokrajini, preko katere je potoval, ter ponujali možnosti in nasvete za
izlete v kraje ob progi.
Ob otvoritvi tržaškega kolodvora ni mogel izostati vodnik po Trstu, ki
ga je izdal tržaški knjigarnar in založnik Colombo Coen. Vodnik je obisko-
valcem mesta ponujal informacije o njegovih naravnih in arhitekturnih lepo-
tah in svetoval oglede mestnih znamenitosti. Vodnik je služil tako turistom
kakor tudi podjetnikom in trgovcem, ki so prihajali v Trst, saj je navajal se-
znam gospodarskih ustanov, odvetnikov, trgovcev, raznih podjetij, knjigarn,
gostinskih in hotelskih obratov ter konzulatov (Verginella, 1997, 62).
S čedalje večjim razvojem jamskega turizma so pričele izhajati tudi šte-
vilne publikacije, ki so opisovale značilnosti jamskega sveta, kakor že pred-
hodno omenjeni Agapitov vodnik Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di
Corniale e di S. Servolo, la miniera di mercurio d'Idria, il lago di Cirknitz, le
terme di Monfalcone, antichità Romane d'Aquileja e Pola, ed altri notevoli ogge-
ti nelle vicinanze di Trieste. Izstopali so tudi Schmidlovi opisi kraškega podze-
mlja, ki so sprožili veliko zanimanja za njegove naravne pojave in promovirali
obisk jam. »Železna cesta« je raziskovalcem in obiskovalcem olajšala dostop
do teh destinacij. Prvi vodnik po Postojnski jami je v nemščini izšel leta 1821,
dve leti za tem še v italijanščini, leta 1863 je bil v slovenščino preveden Costov
vodnik, ki je vseboval nov načrt jame (Črtež vseh razdelov Postojnske jame, na-
črtal Pavel Eunike, civilni zemljemerec) in imena v slovenskem jeziku: Vélika
cerkev, Stara jama, Jama cesarja Ferdinanda, Jama nadvojvode Ivana, Franc-
-Jožefova in Elizabetina jama, Gora Kalvarija in druge stranske jame (Costa,
1863; Šajn, 2003, 19). Costa je izpostavil lahko prehodnost jame in nenevar-
nost poti, ki so bile dobro urejene, obzidane in na prepadnih območjih ob-
dane z držali. Za poti, ki niso bile urejene, je svetoval večjo previdnost zaradi
zdrsov. Za jamo je skrbela jamska komisija in pri njenem blagajniku so obisko-
valci lahko kupili vstopnico. V času praznovanja binkoštnega ponedeljka je
bila jama tudi slavnostno okrašena vse do vrha Kalavrije. Ob veliki razsvetlja-
vi obiskovalci niso potrebovali niti vodnika: »po najlepših razdelkih, kakor
na pr.: v cerkvi, na plesišči, okoli zagrinjala, po razgledu in po gori Kalvárii, po
275
kobilarna v Lipici, Škocjanske jame in Bazovica ter jama Labodnica pri Treb-
čah. Najprimernejša izhodiščna točka za izlete je bil Trst, ki je imel odlične
prometne povezave z omenjenimi kraji. Poleg omenjenih so bili vredni ogle-
da zlasti Postojnska jama, Magdalenska jama ter Predjamski grad. Zanimiva
se mu je zdela tudi kraška konjušnica v Prestranku, kjer naj bi že stari Rimlja-
ni cenili tamkajšnje konje zaradi njihove moči, vzdržljivosti in hitrosti (We-
idmann, 2004, 624–27). Taki in podobni opisi so potniku na vlaku puščali
vtise o pokrajini, preko katere je potoval, ter ponujali možnosti in nasvete za
izlete v kraje ob progi.
Ob otvoritvi tržaškega kolodvora ni mogel izostati vodnik po Trstu, ki
ga je izdal tržaški knjigarnar in založnik Colombo Coen. Vodnik je obisko-
valcem mesta ponujal informacije o njegovih naravnih in arhitekturnih lepo-
tah in svetoval oglede mestnih znamenitosti. Vodnik je služil tako turistom
kakor tudi podjetnikom in trgovcem, ki so prihajali v Trst, saj je navajal se-
znam gospodarskih ustanov, odvetnikov, trgovcev, raznih podjetij, knjigarn,
gostinskih in hotelskih obratov ter konzulatov (Verginella, 1997, 62).
S čedalje večjim razvojem jamskega turizma so pričele izhajati tudi šte-
vilne publikacije, ki so opisovale značilnosti jamskega sveta, kakor že pred-
hodno omenjeni Agapitov vodnik Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di
Corniale e di S. Servolo, la miniera di mercurio d'Idria, il lago di Cirknitz, le
terme di Monfalcone, antichità Romane d'Aquileja e Pola, ed altri notevoli ogge-
ti nelle vicinanze di Trieste. Izstopali so tudi Schmidlovi opisi kraškega podze-
mlja, ki so sprožili veliko zanimanja za njegove naravne pojave in promovirali
obisk jam. »Železna cesta« je raziskovalcem in obiskovalcem olajšala dostop
do teh destinacij. Prvi vodnik po Postojnski jami je v nemščini izšel leta 1821,
dve leti za tem še v italijanščini, leta 1863 je bil v slovenščino preveden Costov
vodnik, ki je vseboval nov načrt jame (Črtež vseh razdelov Postojnske jame, na-
črtal Pavel Eunike, civilni zemljemerec) in imena v slovenskem jeziku: Vélika
cerkev, Stara jama, Jama cesarja Ferdinanda, Jama nadvojvode Ivana, Franc-
-Jožefova in Elizabetina jama, Gora Kalvarija in druge stranske jame (Costa,
1863; Šajn, 2003, 19). Costa je izpostavil lahko prehodnost jame in nenevar-
nost poti, ki so bile dobro urejene, obzidane in na prepadnih območjih ob-
dane z držali. Za poti, ki niso bile urejene, je svetoval večjo previdnost zaradi
zdrsov. Za jamo je skrbela jamska komisija in pri njenem blagajniku so obisko-
valci lahko kupili vstopnico. V času praznovanja binkoštnega ponedeljka je
bila jama tudi slavnostno okrašena vse do vrha Kalavrije. Ob veliki razsvetlja-
vi obiskovalci niso potrebovali niti vodnika: »po najlepših razdelkih, kakor
na pr.: v cerkvi, na plesišči, okoli zagrinjala, po razgledu in po gori Kalvárii, po
275
