Page 279 - Kavrečič, Petra. 2017. Turizem v Avstrijskem primorju. 2., dopolnjena elektronska izdaja. Založba Univerze na Primorskem, Koper
P. 279
pod zemljo
ne železnice. Te promocijske poteze so bile uspešne in uporabljali so jih šte-
vilni izletniki (prva množičnejša potovanja po ugodnejših cenah). Tako naj-
demo v Novicah iz leta 1862 vest, da se je na binkošti v Postojno z vlakom
pripeljalo okrog 600 Dunajčanov,75 v juniju 1862 pa okrog 1.200 Madžarov iz
Pešte. Cena povratne vozovnice je bila 12 goldinarjev (Cvirn in Studen, 200,
37)76 Postojna in njeni prebivalci so od obiska jame imeli seveda tudi finančne
koristi, saj julijske Novice poročajo o navdušenju nad radodarnimi Madžari,
saj se tudi »domači jamski godci radi spomnijo obilnih daril, ki so jih dobi-
li, ako ne v gosli pa v klobuke«.77 Dobre gostinske usluge v Postojni je po po-
datkih Radicsevega vodnika nudil moderno opremljen Hotel Adelsberghof,78
ki je ponujal nočitev z zajtrkom in ponudbo hrane à la carte. Radisc ni poza-
bil omeniti električne razsvetljave, ki je bila napeljana v jamo (Radics, 1885,
75–77).
Vodnik oziroma potovalni priročnik po južni železnici, ki ga je v nem-
škem, madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku izdala generalna direk-
cija c.-kr. priv. družbe Južne železnice, je izšel leta 1899. Namen potovalnega
priročnika, z bogato opisano pokrajino, s priloženimi fotografijami, z zemlje-
vidi, železniškimi povezavami, voznimi redi in reklamami, je bil privabiti čim
večje število tujih gostov v monarhijo. Služil pa naj bi tudi kot oglasnik za kra-
je poletne svežine (Sommerfrischen), zdravilišča in namestitve za tujce, ki bi v
njem objavljale svojo ponudbo in storitve (Studen, 2006a, 31).
Za oglase so skrbeli tudi ponudniki turističnih nastanitev. Pavel Jurca
je za svoj hotel Ribnik leta 1908 navedel primerno lokacijo v bližini železni-
ške postaje, ki je bila hkrati dovolj oddaljena od cestnega prahu in hrupa. Po-
sebej je izpostavil dobro dunajsko kuhinjo in pester izbor vin. Hotel je imel
elektriko, kopalnice in dobro opremljene sobe. Vodik po Kranjski v nemškem
jeziku, ki ga je leta 1911 izdala Deželna zveza za tujski promet, je hvalil pom-
bembne dosežke modernizacije, in sicer dobro urejeno kanalizacijo, vodovod,
elektriko ter ponudbo za kratkočasenje letoviščarjev v Postojni (ponudba hra-
ne in pijače, teniško igrišče, kopeli, promenade, park, glasba, kegljišče, jamska
slavja) (Čeč, 2009, 72).
Uprava Postojnske jame pa je v domačem in tujem tisku objavljala pri-
spevke o jami ter razvijala oglaševanje z reklamnimi plakati, ki so jih lepili na
železniške vozove in avstrijske kolodvore. Kakor je navedel sam Globočnik, je
75 Novice v juliju 1862 poročajo o obiskovalcih iz Dunaja, Trsta in Vidma.
76 Novice, Iz Ljubljane, 25.6.1862, letnik 20, št. 26, 217.
77 Novice, V Postojni, 9.7.1862, letnik 20, št. 28, 236.
78 Hotel je leta 1874 dal zgraditi Franz Progler s švicarskim prijateljem Schäpflerjem (Savnik, 1960,
108–09).
277
ne železnice. Te promocijske poteze so bile uspešne in uporabljali so jih šte-
vilni izletniki (prva množičnejša potovanja po ugodnejših cenah). Tako naj-
demo v Novicah iz leta 1862 vest, da se je na binkošti v Postojno z vlakom
pripeljalo okrog 600 Dunajčanov,75 v juniju 1862 pa okrog 1.200 Madžarov iz
Pešte. Cena povratne vozovnice je bila 12 goldinarjev (Cvirn in Studen, 200,
37)76 Postojna in njeni prebivalci so od obiska jame imeli seveda tudi finančne
koristi, saj julijske Novice poročajo o navdušenju nad radodarnimi Madžari,
saj se tudi »domači jamski godci radi spomnijo obilnih daril, ki so jih dobi-
li, ako ne v gosli pa v klobuke«.77 Dobre gostinske usluge v Postojni je po po-
datkih Radicsevega vodnika nudil moderno opremljen Hotel Adelsberghof,78
ki je ponujal nočitev z zajtrkom in ponudbo hrane à la carte. Radisc ni poza-
bil omeniti električne razsvetljave, ki je bila napeljana v jamo (Radics, 1885,
75–77).
Vodnik oziroma potovalni priročnik po južni železnici, ki ga je v nem-
škem, madžarskem, italijanskem in angleškem jeziku izdala generalna direk-
cija c.-kr. priv. družbe Južne železnice, je izšel leta 1899. Namen potovalnega
priročnika, z bogato opisano pokrajino, s priloženimi fotografijami, z zemlje-
vidi, železniškimi povezavami, voznimi redi in reklamami, je bil privabiti čim
večje število tujih gostov v monarhijo. Služil pa naj bi tudi kot oglasnik za kra-
je poletne svežine (Sommerfrischen), zdravilišča in namestitve za tujce, ki bi v
njem objavljale svojo ponudbo in storitve (Studen, 2006a, 31).
Za oglase so skrbeli tudi ponudniki turističnih nastanitev. Pavel Jurca
je za svoj hotel Ribnik leta 1908 navedel primerno lokacijo v bližini železni-
ške postaje, ki je bila hkrati dovolj oddaljena od cestnega prahu in hrupa. Po-
sebej je izpostavil dobro dunajsko kuhinjo in pester izbor vin. Hotel je imel
elektriko, kopalnice in dobro opremljene sobe. Vodik po Kranjski v nemškem
jeziku, ki ga je leta 1911 izdala Deželna zveza za tujski promet, je hvalil pom-
bembne dosežke modernizacije, in sicer dobro urejeno kanalizacijo, vodovod,
elektriko ter ponudbo za kratkočasenje letoviščarjev v Postojni (ponudba hra-
ne in pijače, teniško igrišče, kopeli, promenade, park, glasba, kegljišče, jamska
slavja) (Čeč, 2009, 72).
Uprava Postojnske jame pa je v domačem in tujem tisku objavljala pri-
spevke o jami ter razvijala oglaševanje z reklamnimi plakati, ki so jih lepili na
železniške vozove in avstrijske kolodvore. Kakor je navedel sam Globočnik, je
75 Novice v juliju 1862 poročajo o obiskovalcih iz Dunaja, Trsta in Vidma.
76 Novice, Iz Ljubljane, 25.6.1862, letnik 20, št. 26, 217.
77 Novice, V Postojni, 9.7.1862, letnik 20, št. 28, 236.
78 Hotel je leta 1874 dal zgraditi Franz Progler s švicarskim prijateljem Schäpflerjem (Savnik, 1960,
108–09).
277
