Page 29 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Računalništvo v oblaku
Umes,tveni SKUPNOSTNI HIBRIDNI ZASEBNI JAVNI
modeli
Storitveni IaaS SaaS PaaS
modeli
Infrastruktura kot storitev Programska oprema kot storitev Pla1orma kot storitev
Značilnostni Združevanje virov
modeli
Samopostrežba na
Širok omrežni dostop Merjena storitev zahtevo Hitra prilagodljivost
Slika 4: NIST-ova opredelitev računalniškega oblaka
Vir: Mell in Grance 2011.
Ekonomski vidik računalništva v oblaku 29
Računalništvo v oblaku kot model zagotavljanja računalniških storitev
prinaša koristi za ponudnike in za uporabnike (Draoli idr. 2014; Seco-
via 2013).
Ponudniki lahko strankam zagotovijo ustrezne pogodbe o zagotav
ljanju ravni storitve (angl. SLA – Service Level Agreement), omogočajo
nemoteno namestitev novih programskih vmesnikov in sodobne opreme,
kar povečuje zadovoljstvo uporabnikov in rast dobička (Secovia 2013).
Hugos in Hulitzky (2011) menita, da je prilagajanje obsega poslovan
ja spremenljivim razmeram ter sposobnost hitrega odzivanja na nove
grožnje in priložnosti tisto, zaradi česar so podjetja v današnjem gospo-
darstvu uspešna. Zaradi vse krajšega življenjskega cikla izdelkov in nego-
tovega obsega povpraševanja morajo podjetja hitro prilagajati zmogljivost
proizvodnje. Vlaganje v lastno opremo in povečevanje fiksnega kapita-
la izpostavlja take organizacije velikim tveganjem in lahko postavi pod
vprašaj celo njihov obstoj (prav tam). Največje tveganje je predvsem neiz-
koriščenost nameščenih zmogljivosti. Boljša poslovna strategija je tista, ki
sredstva vlaga po modelu spremenljivih stroškov. Na področju informa-
cijskih sistemov prav računalniški oblak prinaša organizacijam možnost,
da tradicionalni model stalnih stroškov (angl. CapEx – capital expendi-
ture) spremenijo v model spremenljivih stroškov (angl. OpEx – operatio-
nal expenditure) delovanja IKT.
V nadaljevanju (Slika 5) prikazujemo ponazoritev izkoriščenosti ra-
čunalniških zmogljivosti v ameriškem računovodskem podjetju, kjer
stranke preko spletne programske opreme oddajajo davčne napovedi.
Umes,tveni SKUPNOSTNI HIBRIDNI ZASEBNI JAVNI
modeli
Storitveni IaaS SaaS PaaS
modeli
Infrastruktura kot storitev Programska oprema kot storitev Pla1orma kot storitev
Značilnostni Združevanje virov
modeli
Samopostrežba na
Širok omrežni dostop Merjena storitev zahtevo Hitra prilagodljivost
Slika 4: NIST-ova opredelitev računalniškega oblaka
Vir: Mell in Grance 2011.
Ekonomski vidik računalništva v oblaku 29
Računalništvo v oblaku kot model zagotavljanja računalniških storitev
prinaša koristi za ponudnike in za uporabnike (Draoli idr. 2014; Seco-
via 2013).
Ponudniki lahko strankam zagotovijo ustrezne pogodbe o zagotav
ljanju ravni storitve (angl. SLA – Service Level Agreement), omogočajo
nemoteno namestitev novih programskih vmesnikov in sodobne opreme,
kar povečuje zadovoljstvo uporabnikov in rast dobička (Secovia 2013).
Hugos in Hulitzky (2011) menita, da je prilagajanje obsega poslovan
ja spremenljivim razmeram ter sposobnost hitrega odzivanja na nove
grožnje in priložnosti tisto, zaradi česar so podjetja v današnjem gospo-
darstvu uspešna. Zaradi vse krajšega življenjskega cikla izdelkov in nego-
tovega obsega povpraševanja morajo podjetja hitro prilagajati zmogljivost
proizvodnje. Vlaganje v lastno opremo in povečevanje fiksnega kapita-
la izpostavlja take organizacije velikim tveganjem in lahko postavi pod
vprašaj celo njihov obstoj (prav tam). Največje tveganje je predvsem neiz-
koriščenost nameščenih zmogljivosti. Boljša poslovna strategija je tista, ki
sredstva vlaga po modelu spremenljivih stroškov. Na področju informa-
cijskih sistemov prav računalniški oblak prinaša organizacijam možnost,
da tradicionalni model stalnih stroškov (angl. CapEx – capital expendi-
ture) spremenijo v model spremenljivih stroškov (angl. OpEx – operatio-
nal expenditure) delovanja IKT.
V nadaljevanju (Slika 5) prikazujemo ponazoritev izkoriščenosti ra-
čunalniških zmogljivosti v ameriškem računovodskem podjetju, kjer
stranke preko spletne programske opreme oddajajo davčne napovedi.
