Page 38 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Javna uprava v računalniškem oblaku
talega sveta (16,7 %). Pri tem se je 84,5 % sodelujočih opredelilo za uporab-
nike storitev v računalniških oblakih, 68,6 % pa za ponudnike storitev v
oblakih. Del udeležencev je bil v vlogi ponudnikov in uporabnikov hkra-
ti. Skoraj polovica (42 %) anketirancev je izjavila, da imajo najmanj dve
leti izkušenj na področju računalništva v oblaku, 15 % anketirancev pa je
imelo manj kot leto dni izkušenj. Za ocenjevanje dejavnikov so v raziska-
vi uporabili šeststopenjsko lestvico, pri čemer je vrednost nič predstavljal
odgovor »nisem zadovoljen« in vrednost 6 odgovor »zelo zadovoljen«.
Rezultati raziskave so pokazali (prav tam), da so anketiranci najbolj za-
dovoljni z uporabo storitvenega modela SaaS (3,66), nekoliko manj s sto-
ritvenim modelom IaaS (3,39), najmanj pa z uporabo storitvenega mode-
la PaaS (2,98). Podobno so s šeststopenjsko lestvico ocenjevali negativne
vplive na sprejetje računalništva v oblaku in inovativnost, pri čemer je
38 vrednost nič predstavljala odgovor »brez vpliva« in vrednost 6 »visok
vpliv«. Anketiranci so kot najbolj zaskrbljujoč dejavnik pri uporabi ra-
čunalništva v oblaku izpostavili informacijsko varnost (4,22), sledijo pa
mu dejavniki: odgovornost za skrb in lastništvo podatkov (4,12), pravna
in pogodbena vprašanja (4,04), skladnost z zahtevami zakonodaje (4,01)
itd. V raziskavi so ugotovili, da uporabniki računalništva v oblaku vplive
zaviralnih dejavnikov ocenjujejo nekoliko više (3,76) kot ponudniki teh
storitev (3,51). Študija navaja ugotovitve (prav tam), da vodje informatike
in tehnološki managerji obravnavajo tveganja predvsem kot tveganja, po-
vezana s tehnologijo (2,71), in ne kot poslovna tveganja (2,30), povezana
s poslovanjem celotne organizacije. Vodje informatike in tehnološki ma-
nagerji više ocenjujejo koristi računalništva v oblaku za poslovanje (3,10)
kot pa poslovni managerji (2,23).
Rezultati študije kažejo (CSA in ISACA 2012, 6), da je računalni-
štvo v oblaku obravnavano kot tehnološka inovacija in ne kot sredstvo za
omogočanje poslovanja, zato so tudi z njim povezana tveganja obravnava-
na kot tehnična tveganja in ne kot poslovna tveganja. Ugotavljajo (prav
tam), da je za doseganje vseh koristi, ki jih ponudniki računalništva v ob-
laku obljubljajo, potreben premik s tehnološke rešitve na poslovno raven.
To pa zahteva razumevanje računalništva v oblaku, razumevanje koristi,
ki jih prinaša, vključevanje tehničnih in poslovnih zahtev v pogodbena
razmerja, spremljanje izvajanja, nadzorovanje uspešnosti izvajanja glede
na pogodbene zahteve ter vključevanje tveganj, povezanih z rabo storitev
v računalniških oblakih, v širši okvir vseh poslovnih tveganj.
Navedene raziskave postavljajo varnost in zasebnost med največja tve-
ganja in ovire pri širši uporabi storitev računalništva v oblaku, zato je za-
talega sveta (16,7 %). Pri tem se je 84,5 % sodelujočih opredelilo za uporab-
nike storitev v računalniških oblakih, 68,6 % pa za ponudnike storitev v
oblakih. Del udeležencev je bil v vlogi ponudnikov in uporabnikov hkra-
ti. Skoraj polovica (42 %) anketirancev je izjavila, da imajo najmanj dve
leti izkušenj na področju računalništva v oblaku, 15 % anketirancev pa je
imelo manj kot leto dni izkušenj. Za ocenjevanje dejavnikov so v raziska-
vi uporabili šeststopenjsko lestvico, pri čemer je vrednost nič predstavljal
odgovor »nisem zadovoljen« in vrednost 6 odgovor »zelo zadovoljen«.
Rezultati raziskave so pokazali (prav tam), da so anketiranci najbolj za-
dovoljni z uporabo storitvenega modela SaaS (3,66), nekoliko manj s sto-
ritvenim modelom IaaS (3,39), najmanj pa z uporabo storitvenega mode-
la PaaS (2,98). Podobno so s šeststopenjsko lestvico ocenjevali negativne
vplive na sprejetje računalništva v oblaku in inovativnost, pri čemer je
38 vrednost nič predstavljala odgovor »brez vpliva« in vrednost 6 »visok
vpliv«. Anketiranci so kot najbolj zaskrbljujoč dejavnik pri uporabi ra-
čunalništva v oblaku izpostavili informacijsko varnost (4,22), sledijo pa
mu dejavniki: odgovornost za skrb in lastništvo podatkov (4,12), pravna
in pogodbena vprašanja (4,04), skladnost z zahtevami zakonodaje (4,01)
itd. V raziskavi so ugotovili, da uporabniki računalništva v oblaku vplive
zaviralnih dejavnikov ocenjujejo nekoliko više (3,76) kot ponudniki teh
storitev (3,51). Študija navaja ugotovitve (prav tam), da vodje informatike
in tehnološki managerji obravnavajo tveganja predvsem kot tveganja, po-
vezana s tehnologijo (2,71), in ne kot poslovna tveganja (2,30), povezana
s poslovanjem celotne organizacije. Vodje informatike in tehnološki ma-
nagerji više ocenjujejo koristi računalništva v oblaku za poslovanje (3,10)
kot pa poslovni managerji (2,23).
Rezultati študije kažejo (CSA in ISACA 2012, 6), da je računalni-
štvo v oblaku obravnavano kot tehnološka inovacija in ne kot sredstvo za
omogočanje poslovanja, zato so tudi z njim povezana tveganja obravnava-
na kot tehnična tveganja in ne kot poslovna tveganja. Ugotavljajo (prav
tam), da je za doseganje vseh koristi, ki jih ponudniki računalništva v ob-
laku obljubljajo, potreben premik s tehnološke rešitve na poslovno raven.
To pa zahteva razumevanje računalništva v oblaku, razumevanje koristi,
ki jih prinaša, vključevanje tehničnih in poslovnih zahtev v pogodbena
razmerja, spremljanje izvajanja, nadzorovanje uspešnosti izvajanja glede
na pogodbene zahteve ter vključevanje tveganj, povezanih z rabo storitev
v računalniških oblakih, v širši okvir vseh poslovnih tveganj.
Navedene raziskave postavljajo varnost in zasebnost med največja tve-
ganja in ovire pri širši uporabi storitev računalništva v oblaku, zato je za-
