Page 55 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
Računalništvo v oblaku
in javna uprava
Javne uprave po svetu so že vrsto let izpostavljene zahtevam po raciona-
lizaciji poslovanja, zmanjševanju števila zaposlenih, zmanjševanju prora-
čunskih sredstev za njeno delovanje, zahtevam po optimiranju ter nuj-
nosti informatizacije procesov.
Žužek Nemec in Dobnikar (2010) poudarjata pomen Malmöjske mi-
nistrske deklaracije EU (EC 2009) za razvoj e-uprave v EU do leta 2015.
V deklaraciji so se najvišji predstavniki držav EU zavezali (prav tam) za
vsesplošno modernizacijo e-uprav članic, ki morajo biti namenjene drža-
vljanom in poslovnim subjektom, omogočati morajo delovanje notran
jega trga, izmenjavo podatkov, prilagoditev poslovnih procesov, medse-
bojno priznavanje e-dokumentov, e-identitet in e-podpisov. Deklaracija
članice zavezuje k spodbujanju inovativnosti, k uporabi odprtih specifi-
kacij in spodbujanju raziskovanj na področju e-uprave. Z naraščanjem
računalniške pismenosti, razvojem novih tehnologij, infrastrukture in
interneta upravičeno pričakujemo vse večje število e-storitev, večjo inte-
roperabilnost in vse več odprtih podatkov, kar bi omogočilo ne samo laž-
je komuniciranje državljanov z državo, temveč tudi vrsto novih storitev
za državljane in za gospodarstvo. Malmöjska ministrska deklaracija (EK
2009) je zavezala države članice k pripravi akcijskih načrtov za uresniče-
vanje ciljev (Žužek Nemec in Dobnikar 2010).
Dobava informacijskih storitev preko modela računalniških obla-
kov predstavlja novo paradigmo tudi za javno upravo, ki je bila praviloma
naprednejša pri rabi novih tehnologij in pojavnih oblik računalništva. Z
uporabo računalniških oblakov in različnih storitvenih modelov bi jav-
ne uprave laže dosegale pričakovanja državljanov, vlad in gospodarstva.
in javna uprava
Javne uprave po svetu so že vrsto let izpostavljene zahtevam po raciona-
lizaciji poslovanja, zmanjševanju števila zaposlenih, zmanjševanju prora-
čunskih sredstev za njeno delovanje, zahtevam po optimiranju ter nuj-
nosti informatizacije procesov.
Žužek Nemec in Dobnikar (2010) poudarjata pomen Malmöjske mi-
nistrske deklaracije EU (EC 2009) za razvoj e-uprave v EU do leta 2015.
V deklaraciji so se najvišji predstavniki držav EU zavezali (prav tam) za
vsesplošno modernizacijo e-uprav članic, ki morajo biti namenjene drža-
vljanom in poslovnim subjektom, omogočati morajo delovanje notran
jega trga, izmenjavo podatkov, prilagoditev poslovnih procesov, medse-
bojno priznavanje e-dokumentov, e-identitet in e-podpisov. Deklaracija
članice zavezuje k spodbujanju inovativnosti, k uporabi odprtih specifi-
kacij in spodbujanju raziskovanj na področju e-uprave. Z naraščanjem
računalniške pismenosti, razvojem novih tehnologij, infrastrukture in
interneta upravičeno pričakujemo vse večje število e-storitev, večjo inte-
roperabilnost in vse več odprtih podatkov, kar bi omogočilo ne samo laž-
je komuniciranje državljanov z državo, temveč tudi vrsto novih storitev
za državljane in za gospodarstvo. Malmöjska ministrska deklaracija (EK
2009) je zavezala države članice k pripravi akcijskih načrtov za uresniče-
vanje ciljev (Žužek Nemec in Dobnikar 2010).
Dobava informacijskih storitev preko modela računalniških obla-
kov predstavlja novo paradigmo tudi za javno upravo, ki je bila praviloma
naprednejša pri rabi novih tehnologij in pojavnih oblik računalništva. Z
uporabo računalniških oblakov in različnih storitvenih modelov bi jav-
ne uprave laže dosegale pričakovanja državljanov, vlad in gospodarstva.
