Page 56 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Javna uprava v računalniškem oblaku
Tweneboah-Koduah, Endicott-Popovsky in Tsetse (2014) navajajo
tri ključne koristi, ki bi jih javni sektor pridobil z uvedbo storitvenih
modelov računalniških oblakov – povečana produktivnost, prilagod
ljive zmogljivosti in vsesplošno zmanjšanje stroškov. Model SaaS javni
upravi omogoča minimiranje stroškov nabave programske opreme in
plačevanje njene rabe glede na trenutne potrebe (prav tam). Prav tako
se lahko zmanjšajo stroški, povezani z uporabo licenc za programsko
opremo, ki jih pri takšnem modelu ne potrebujemo. Izognemo se ne-
nehnemu nadgrajevanju programske opreme ter uporabi virov in porabi
časa, potrebnega za nadgradnje. Infrastruktura računalniških oblakov
je v primeru računalništva v oblaku na strani ponudnikov, ki s ponu-
jenimi redundantnimi centri ustrezno skrbijo za varnost in zaneslji-
vost delovanja, zagotavljajo neprekinjeno poslovanje in možnost okreva-
56 nja po katastrofah. Elastičnost delovanja zagotavljata storitvena modela
PaaS in IaaS, preko katerih lahko javni upravi omogočimo povečanje ali
zmanjšanje širine omrežnih povezav, števila transakcij ali števila organi-
zacij, povezanih v mrežo.
Tako v razvitem svetu kot v državah v razvoju narašča povpraševan
ja po storitvah v računalniških oblakih, kar zahteva sodelovanje, komu-
niciranje in izmenjavo podatkov med javnim in zasebnim sektorjem. Ra-
čunalništvo v oblaku državljanom omogoča komuniciranje z državo in
dostop do njenih storitev (davki, pokojnine, zdravstvene storitve, trans
port, vloge ipd.) kadar koli in kjer koli, vse dokler imajo dostop do inter-
neta. Takšen način poslovanja omogoča učinkovitejše in uspešnejše de-
lovanje javnih ustanov, zaradi česar so bolj produktivne, javne ustanove
vodi k izboljšanju storitev in vsesplošnemu zadovoljstvu.
Računalništvo v oblaku v svetu in EU
V nadaljevanju prikazujemo stanje pri uvajanju računalništva v oblaku na
področju javne uprave v različnih predelih sveta in v EU.
Prvi koraki pri uporabi računalništva v oblaku so bili narejeni v
ZDA, ki so tudi gonilna sila na temu področju. Direktor urada za vladne
komunikacije ZDA, Kundra (2010), je napovedal, da je potrebno izrabi-
ti moč tehnologij, ki bi omogočile izboljšanje učinkovitosti javne uprave
in zagotavljale boljših storitev za državljane. Zaradi zmanjševanja prora-
čunov nekaterih organizacij javne uprave za 5 %, bo javna uprava morala
narediti več z manj viri. To lahko omogoči uporaba novih tehnologij, ka-
mor sodi prav računalništvo v oblaku (prav tam).
Tweneboah-Koduah, Endicott-Popovsky in Tsetse (2014) navajajo
tri ključne koristi, ki bi jih javni sektor pridobil z uvedbo storitvenih
modelov računalniških oblakov – povečana produktivnost, prilagod
ljive zmogljivosti in vsesplošno zmanjšanje stroškov. Model SaaS javni
upravi omogoča minimiranje stroškov nabave programske opreme in
plačevanje njene rabe glede na trenutne potrebe (prav tam). Prav tako
se lahko zmanjšajo stroški, povezani z uporabo licenc za programsko
opremo, ki jih pri takšnem modelu ne potrebujemo. Izognemo se ne-
nehnemu nadgrajevanju programske opreme ter uporabi virov in porabi
časa, potrebnega za nadgradnje. Infrastruktura računalniških oblakov
je v primeru računalništva v oblaku na strani ponudnikov, ki s ponu-
jenimi redundantnimi centri ustrezno skrbijo za varnost in zaneslji-
vost delovanja, zagotavljajo neprekinjeno poslovanje in možnost okreva-
56 nja po katastrofah. Elastičnost delovanja zagotavljata storitvena modela
PaaS in IaaS, preko katerih lahko javni upravi omogočimo povečanje ali
zmanjšanje širine omrežnih povezav, števila transakcij ali števila organi-
zacij, povezanih v mrežo.
Tako v razvitem svetu kot v državah v razvoju narašča povpraševan
ja po storitvah v računalniških oblakih, kar zahteva sodelovanje, komu-
niciranje in izmenjavo podatkov med javnim in zasebnim sektorjem. Ra-
čunalništvo v oblaku državljanom omogoča komuniciranje z državo in
dostop do njenih storitev (davki, pokojnine, zdravstvene storitve, trans
port, vloge ipd.) kadar koli in kjer koli, vse dokler imajo dostop do inter-
neta. Takšen način poslovanja omogoča učinkovitejše in uspešnejše de-
lovanje javnih ustanov, zaradi česar so bolj produktivne, javne ustanove
vodi k izboljšanju storitev in vsesplošnemu zadovoljstvu.
Računalništvo v oblaku v svetu in EU
V nadaljevanju prikazujemo stanje pri uvajanju računalništva v oblaku na
področju javne uprave v različnih predelih sveta in v EU.
Prvi koraki pri uporabi računalništva v oblaku so bili narejeni v
ZDA, ki so tudi gonilna sila na temu področju. Direktor urada za vladne
komunikacije ZDA, Kundra (2010), je napovedal, da je potrebno izrabi-
ti moč tehnologij, ki bi omogočile izboljšanje učinkovitosti javne uprave
in zagotavljale boljših storitev za državljane. Zaradi zmanjševanja prora-
čunov nekaterih organizacij javne uprave za 5 %, bo javna uprava morala
narediti več z manj viri. To lahko omogoči uporaba novih tehnologij, ka-
mor sodi prav računalništvo v oblaku (prav tam).
