Page 5 - Šuligoj, Metod, ur. 2017. Komunizem in turizem v Portorožu. Katalog razstave. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 5
državni ravni kot enega ključnih dogodkov za turizem štejemo leto 1962,
ko je na zasedanju 4. plenuma Centralnega komiteja zveze komunistov Jugo-
slavije (CK ZKJ) v Beogradu takratna politična oblast določila pomen turizma
za nadaljnji družbeno-politični razvoj države. Četudi ni postal primarna pan-
oga, so začeli vanj vlagati znatna sredstva. Leta 1964 je bil sprejet sedem-
letni razvojni načrt turizma, pri čemer je dodatno spodbudo pomenilo tudi
s strani Organizacije združenih narodov razglašeno leto turizma (leta 1967)
in sprejeti ukrepi za sprostitev prehoda državnih meja. Pomemben politični
trenutek za razvoj turizma Socialistične republike Slovenije je bila izvolitev
Staneta Kavčiča za predsednika slovenske vlade (Izvršnega sveta Sloveni-
je) leta 1967, ki s svojo liberalnejšo politiko usmeri razvoj gospodarstva v
propulzivnejše panoge, kamor uvrščamo tudi turizem. 8 V duhu vseh teh
političnih sprememb so posledično nastale številne spremembe v sistemu
dela turističnih družbenih organizacij, povečala so se vlaganja v panogo, a
turizem vseeno ni postal glavna usmeritev republike in države. Tako je bila na
primer ustanovljena Gospodarska zbornica Socialistične republike Slovenije
(SRS), v sklopu katere je deloval Svet za turizem in gostinstvo ter občinske
turistične organizacije in samostojna strokovna združenja. Te organizacije so
prepoznale pomen povezovanja in sodelovanja v turizmu severovzhodnega
Jadrana (sodelovanju okrajev Reka, Pulj in Koper). Naj kot primer skupnega
sodelovanja istrskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva na-
vedemo pobudo za skupno: usklajevanje cen gostinskih storitev, reševanje
problema oskrbe z vodo, posredovanje izkušenj pri gradnji gostinskih objek
tov, skupno nabavo tehničnega materiala, organiziranje skupnih kulinaričnih
tečajev in razstav ter skupno promocijo (propagando). 9 Komunistične ideje
so se v tem pogledu v socialistični državi udejanjale zgolj v omejeni obliki.
5
ko je na zasedanju 4. plenuma Centralnega komiteja zveze komunistov Jugo-
slavije (CK ZKJ) v Beogradu takratna politična oblast določila pomen turizma
za nadaljnji družbeno-politični razvoj države. Četudi ni postal primarna pan-
oga, so začeli vanj vlagati znatna sredstva. Leta 1964 je bil sprejet sedem-
letni razvojni načrt turizma, pri čemer je dodatno spodbudo pomenilo tudi
s strani Organizacije združenih narodov razglašeno leto turizma (leta 1967)
in sprejeti ukrepi za sprostitev prehoda državnih meja. Pomemben politični
trenutek za razvoj turizma Socialistične republike Slovenije je bila izvolitev
Staneta Kavčiča za predsednika slovenske vlade (Izvršnega sveta Sloveni-
je) leta 1967, ki s svojo liberalnejšo politiko usmeri razvoj gospodarstva v
propulzivnejše panoge, kamor uvrščamo tudi turizem. 8 V duhu vseh teh
političnih sprememb so posledično nastale številne spremembe v sistemu
dela turističnih družbenih organizacij, povečala so se vlaganja v panogo, a
turizem vseeno ni postal glavna usmeritev republike in države. Tako je bila na
primer ustanovljena Gospodarska zbornica Socialistične republike Slovenije
(SRS), v sklopu katere je deloval Svet za turizem in gostinstvo ter občinske
turistične organizacije in samostojna strokovna združenja. Te organizacije so
prepoznale pomen povezovanja in sodelovanja v turizmu severovzhodnega
Jadrana (sodelovanju okrajev Reka, Pulj in Koper). Naj kot primer skupnega
sodelovanja istrskega in kvarnerskega območja na področju gostinstva na-
vedemo pobudo za skupno: usklajevanje cen gostinskih storitev, reševanje
problema oskrbe z vodo, posredovanje izkušenj pri gradnji gostinskih objek
tov, skupno nabavo tehničnega materiala, organiziranje skupnih kulinaričnih
tečajev in razstav ter skupno promocijo (propagando). 9 Komunistične ideje
so se v tem pogledu v socialistični državi udejanjale zgolj v omejeni obliki.
5
