Page 6 - Šuligoj, Metod, ur. 2017. Komunizem in turizem v Portorožu. Katalog razstave. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 6
unizem in turizem v Portorožu
Razstava z zgornjim naslovom se osredotoča na razvoj turizma na obalnem
delu Istrskega polotoka, pri čemer je dan glavni poudarek najbolj razviti tur-
ističnin destinaciji v Sloveniji – Portorožu. Portorož je začel graditi svojo tur-
istično zgodovino že v času Avstro-Ogrskega cesarstva, ko je bil zgrajen tudi
Hotel Palace. V času fašistične Italije turizem ni sledil napredku iz časa pred
Veliko vojno. Italijanska oblast je poskušala z več promocijskimi ukrepi vsee-
no spodbujati razvoj, ki je bil v veliki meri odvisen od idej in podpore družine
Cosulich.
Obdobje po podpisu Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954 je bilo v raz-
vojnem smislu zelo razgibano. Turizem se je očitno vedno bolj nagibal k
množičnosti. Dokaz za to je, da je bilo samo na območju piranske občine v
letu 1958 načrtovanih 68 novih počitniških domov oziroma sindikalnih pod-
ružnic iz najrazličnejših slovenskih krajev. Sicer pa so leta 1954 v Portorožu
delovali trije hoteli, Central, Helios in Palace, v Piranu pa hotel Metropol.
Leta 1955 je bil v Portorožu organiziran II. Mednarodni moštveni šahovs-
ki turnir Portorož. Na brošuri, ki je bila izdana ob tej priložnosti, zasledimo
oglas za Avtopodjetje Slavnik, Koper, ki promovira svoje prevoze z avtopul-
mani »Mercedes«, oglas za Potovalni urad ADRIA Portorož, ki nudi infor-
macije, rezervacije, menjavo denarja, izlete z lastnim motornim čolnom ali
avtobusom, vozovnice, foto-storitve in razglednice, ter oglas za Ribič Piran,
ki priporoča izlete z ladjo »BURJA«, športni ribolov in križarjenja po Jadranu.
Poleg tega je bilo v času od leta 1954 do 1956 tudi obdobje prvega povezo-
vanja obale z zaledjem po vojni. Avtoprevozniško podjetje Slavnik in Potoval-
ni urad ADRIA sta povezala obmorske kraje s Planinsko kočo na Slavniku in
postojanko na področju Snežnika. Prav tako so začeli za turiste organizirano
izvajati izlete na Socerb, v Sečo, Rižano, Lipico in med tem območjem in no-
tranjostjo Slovenije. Tudi sicer je javni in organiziran prevoz potekal pred-
vsem z avtobusi, saj je bila železniška povezava zelo slaba. Zanimivo je, da so
imeli v Piranu problem z nakupom avtobusnih vozovnic, saj je bila ta storitev
potnikom na voljo le v Portorožu v tamkajšnji poslovalnici Potovalnega urada
ADRIA, kjer pa je bila običajno gneča. Posledično je Turistično društvo skleni-
lo prepustiti omenjene prostore avtobusnemu podjetju Slavnik. 10
6
Razstava z zgornjim naslovom se osredotoča na razvoj turizma na obalnem
delu Istrskega polotoka, pri čemer je dan glavni poudarek najbolj razviti tur-
ističnin destinaciji v Sloveniji – Portorožu. Portorož je začel graditi svojo tur-
istično zgodovino že v času Avstro-Ogrskega cesarstva, ko je bil zgrajen tudi
Hotel Palace. V času fašistične Italije turizem ni sledil napredku iz časa pred
Veliko vojno. Italijanska oblast je poskušala z več promocijskimi ukrepi vsee-
no spodbujati razvoj, ki je bil v veliki meri odvisen od idej in podpore družine
Cosulich.
Obdobje po podpisu Londonskega sporazuma 5. oktobra 1954 je bilo v raz-
vojnem smislu zelo razgibano. Turizem se je očitno vedno bolj nagibal k
množičnosti. Dokaz za to je, da je bilo samo na območju piranske občine v
letu 1958 načrtovanih 68 novih počitniških domov oziroma sindikalnih pod-
ružnic iz najrazličnejših slovenskih krajev. Sicer pa so leta 1954 v Portorožu
delovali trije hoteli, Central, Helios in Palace, v Piranu pa hotel Metropol.
Leta 1955 je bil v Portorožu organiziran II. Mednarodni moštveni šahovs-
ki turnir Portorož. Na brošuri, ki je bila izdana ob tej priložnosti, zasledimo
oglas za Avtopodjetje Slavnik, Koper, ki promovira svoje prevoze z avtopul-
mani »Mercedes«, oglas za Potovalni urad ADRIA Portorož, ki nudi infor-
macije, rezervacije, menjavo denarja, izlete z lastnim motornim čolnom ali
avtobusom, vozovnice, foto-storitve in razglednice, ter oglas za Ribič Piran,
ki priporoča izlete z ladjo »BURJA«, športni ribolov in križarjenja po Jadranu.
Poleg tega je bilo v času od leta 1954 do 1956 tudi obdobje prvega povezo-
vanja obale z zaledjem po vojni. Avtoprevozniško podjetje Slavnik in Potoval-
ni urad ADRIA sta povezala obmorske kraje s Planinsko kočo na Slavniku in
postojanko na področju Snežnika. Prav tako so začeli za turiste organizirano
izvajati izlete na Socerb, v Sečo, Rižano, Lipico in med tem območjem in no-
tranjostjo Slovenije. Tudi sicer je javni in organiziran prevoz potekal pred-
vsem z avtobusi, saj je bila železniška povezava zelo slaba. Zanimivo je, da so
imeli v Piranu problem z nakupom avtobusnih vozovnic, saj je bila ta storitev
potnikom na voljo le v Portorožu v tamkajšnji poslovalnici Potovalnega urada
ADRIA, kjer pa je bila običajno gneča. Posledično je Turistično društvo skleni-
lo prepustiti omenjene prostore avtobusnemu podjetju Slavnik. 10
6
