Page 9 - Šuligoj, Metod, ur. 2017. Komunizem in turizem v Portorožu. Katalog razstave. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 9
o vloženih v razvoj Portoroža, ki se je med leti 1960 in 1980 spreminjal v
moderno slovensko turistično destinacijo. To je pomenilo tudi gradno popol-
noma novega turističnega naselja na Bernardinu, kar je zahtevalo preselitev
ladjedelnice. Nad gradnjo je bdel arhitekt Edo Mihevc, ki je tudi sicer načr-
toval urbanistično zasnovo in izgradnjo turističnih kompleksov v Portorožu.
Po tem velikih investicij v hotelsko ponudbo v Portoroža ni bilo več. 11
Kot nekaj povsem običajnega pa tudi danes lahko razumemo akcijo Turistič-
no-olepševalnega društva Koper ter Turistične službe podjetja Slavnik, ki sta
priredila avgusta 1959 poseben izlet za vodiče tujih potovalnih uradov, ki so
tisto leto spremljali skupine turistov po državi. Izleta so se udeležili vodiči
nekaterih vodilnih predstavnikov znanih turističnih agencij, kot so švedski
Jarnvagar, Seharnow-Reisen, Kosmos, Reso in drugi. Takšni sestanki in skup-
ni izleti s tujimi vodiči so bili koristni, saj so nudili možnost izmenjave svo-
jih izkušenj, poleg tega so v sodelovanju z domačimi turističnimi ponudniki
sestavljali podrobne načrte potovanj. Podobno srečanje zasledimo v Porto-
rožu dne 27. 6. 1963, ko je Turistična zveza Koper sklicala sestanek z vodiči
tujih potovalnih agencij z namenom, da se prediskutirajo problemi v zvezi s
turističnim prometom in da tuji vodiči iznesejo svoje izkušnje in morebitne
kritične pripombe. 12
Sicer pa so v teh letih potovalni uradi in informacijske pisarne, ki so jih usta-
navljala številna avtobusna podjetja, zaradi potreb preraščali v prave turis-
tične pisarne, kjer so potniki (turisti), razen informacij o voznih redih, lahko
dobili še vrsto čisto turističnih informacij. Ker pa ti uradi in pisarne niso bili
zmožni nuditi ustreznih storitev, je 1. avgusta 1961 sedem slovenskih avto-
busnih podjetij združilo svojo turistično dejavnost v novo agencijo Jadran
turist, ki je bila neke vrste poslovno združenje. Glavna dejavnost je bila
turistično posredništvo. V slovenski Istri je imela predstavništvo v Kopru, s
poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu, menjalnice pa še v nekat-
erih drugih krajih. Po podatkih Turistične zveze Slovenije z dne 09. februarja
1962 so bile v slovenski Istri omenjene štiri agencije od katerih so imele tri
svoje poslovalnice tudi v Portorožu oz. Piranu. 13 Portorož je bila torej v času
SFRJ zelo zahodnjaško obarvana oaza v socialistični državi. Sledenje komu-
nističnim idealom očitno ni bil primarni cilj.
9
moderno slovensko turistično destinacijo. To je pomenilo tudi gradno popol-
noma novega turističnega naselja na Bernardinu, kar je zahtevalo preselitev
ladjedelnice. Nad gradnjo je bdel arhitekt Edo Mihevc, ki je tudi sicer načr-
toval urbanistično zasnovo in izgradnjo turističnih kompleksov v Portorožu.
Po tem velikih investicij v hotelsko ponudbo v Portoroža ni bilo več. 11
Kot nekaj povsem običajnega pa tudi danes lahko razumemo akcijo Turistič-
no-olepševalnega društva Koper ter Turistične službe podjetja Slavnik, ki sta
priredila avgusta 1959 poseben izlet za vodiče tujih potovalnih uradov, ki so
tisto leto spremljali skupine turistov po državi. Izleta so se udeležili vodiči
nekaterih vodilnih predstavnikov znanih turističnih agencij, kot so švedski
Jarnvagar, Seharnow-Reisen, Kosmos, Reso in drugi. Takšni sestanki in skup-
ni izleti s tujimi vodiči so bili koristni, saj so nudili možnost izmenjave svo-
jih izkušenj, poleg tega so v sodelovanju z domačimi turističnimi ponudniki
sestavljali podrobne načrte potovanj. Podobno srečanje zasledimo v Porto-
rožu dne 27. 6. 1963, ko je Turistična zveza Koper sklicala sestanek z vodiči
tujih potovalnih agencij z namenom, da se prediskutirajo problemi v zvezi s
turističnim prometom in da tuji vodiči iznesejo svoje izkušnje in morebitne
kritične pripombe. 12
Sicer pa so v teh letih potovalni uradi in informacijske pisarne, ki so jih usta-
navljala številna avtobusna podjetja, zaradi potreb preraščali v prave turis-
tične pisarne, kjer so potniki (turisti), razen informacij o voznih redih, lahko
dobili še vrsto čisto turističnih informacij. Ker pa ti uradi in pisarne niso bili
zmožni nuditi ustreznih storitev, je 1. avgusta 1961 sedem slovenskih avto-
busnih podjetij združilo svojo turistično dejavnost v novo agencijo Jadran
turist, ki je bila neke vrste poslovno združenje. Glavna dejavnost je bila
turistično posredništvo. V slovenski Istri je imela predstavništvo v Kopru, s
poslovalnicami v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu, menjalnice pa še v nekat-
erih drugih krajih. Po podatkih Turistične zveze Slovenije z dne 09. februarja
1962 so bile v slovenski Istri omenjene štiri agencije od katerih so imele tri
svoje poslovalnice tudi v Portorožu oz. Piranu. 13 Portorož je bila torej v času
SFRJ zelo zahodnjaško obarvana oaza v socialistični državi. Sledenje komu-
nističnim idealom očitno ni bil primarni cilj.
9
