Page 377 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 377
av t o r j i
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
je študirala muzikologijo na Državnem konservatoriju »Mikole Lisenka«
v Lvovu (1979). Doktorirala je leta 1985 (Funktionen des Programms in der
Wahrnehmung des Musikwerkes), habilitirala se je leta 2000 (Die Evolution
der galizischen Musikkultur der XIX.–XX. Jahrhunderte); leta 1987 je bila iz-
voljena v naziv docentke in leta 1995 v naziv profesorice. Od leta 1991 je vod-
ja katedre za glasbeno zgodovino na Državni glasbeni akademiji »Mikole
Lisenka« v Lvovu. Osrednje teme njenih raziskav so glasbena kultura Ga-
licije, glasbena psihologija, zgodovina ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba
v odnosu do drugih evropskih glasbenih nacionalnih šol, glasbena peda-
gogika. Je avtorica 6 monografij, 8 učbenikov in približno 400 referatov v
znanstvenih zbornikih in revijah (Ukrajina, Poljska, Nemčija, Avstrija, Slo-
venija, ZDA, Litva, Rusija itd.).
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti in opusi slovenskih
skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Univerze v Bonnu in Uni-
verze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004),
Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v likovni dediščini od
severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba 1848–1918 (2012),
Slovenska glasba 1918–1991 (2012). Je dobitnica Mantuanijevega priznanja za
dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (Krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno pedagogiko, germanistiko, petje, pedagogiko petja in
muzikologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (danes Univerzi) za glasbo
in upodabljajočo umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil Inštitut
za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna pra-
ksa in Znanstvenega centra Arnolda Schönberga). Je avtor številnih član-
kov o poustvarjalni praksi stare in nove glasbe, glasbeni simboliki in retori-
ki, glasbi 20. stoletja (vključno z Musik in der Emigration in „NS-Geschichte“
der A.K.M.) ter knjig, med drugim o življenju in delu Ludwiga van Beetho-
vna in Arnolda Schönberga. Sodeloval je pri pripravi Musik in Geschich-
te und Gegenwart (član strokovnega sveta za področje Avstrija/20. stoletje),
New Grove Dictionary in Historische Wörterbuch der Rhetorik. Je urednik
izdaje spisov Kritischen Gesamtausgabe der Schriften Arnold Schönbergs, ki
je leta 2016 začela izhajati v prvih zvezkih.
375
Luba Kijanovska (luba.kyjan@gmail.com)
je študirala muzikologijo na Državnem konservatoriju »Mikole Lisenka«
v Lvovu (1979). Doktorirala je leta 1985 (Funktionen des Programms in der
Wahrnehmung des Musikwerkes), habilitirala se je leta 2000 (Die Evolution
der galizischen Musikkultur der XIX.–XX. Jahrhunderte); leta 1987 je bila iz-
voljena v naziv docentke in leta 1995 v naziv profesorice. Od leta 1991 je vod-
ja katedre za glasbeno zgodovino na Državni glasbeni akademiji »Mikole
Lisenka« v Lvovu. Osrednje teme njenih raziskav so glasbena kultura Ga-
licije, glasbena psihologija, zgodovina ukrajinske glasbe, ukrajinska glasba
v odnosu do drugih evropskih glasbenih nacionalnih šol, glasbena peda-
gogika. Je avtorica 6 monografij, 8 učbenikov in približno 400 referatov v
znanstvenih zbornikih in revijah (Ukrajina, Poljska, Nemčija, Avstrija, Slo-
venija, ZDA, Litva, Rusija itd.).
Darja Koter (darja.koter@ag.uni-lj.si)
je redna profesorica za zgodovino glasbe na Akademiji za glasbo Univerze
v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s historičnimi instrumenti, z glasbe-
no ikonografijo, zgodovino glasbene poustvarjalnosti in opusi slovenskih
skladateljev. Sodeluje v raziskovalnih projektih Univerze v Bonnu in Uni-
verze v Ljubljani. Monografije: Glasbilarstvo na Slovenskem (2001, 2004),
Musica coelestis et musica profana. Glasbeni motivi v likovni dediščini od
severne Istre do Vremske doline (2008), Slovenska glasba 1848–1918 (2012),
Slovenska glasba 1918–1991 (2012). Je dobitnica Mantuanijevega priznanja za
dosežke v muzikologiji (2014).
Hartmut Krones (Krones@mdw.ac.at)
je študiral glasbeno pedagogiko, germanistiko, petje, pedagogiko petja in
muzikologijo; od leta 1970 poučuje na Akademiji (danes Univerzi) za glasbo
in upodabljajočo umetnost na Dunaju; do septembra 2013 je vodil Inštitut
za raziskovanje glasbenih slogov (oddelka Stilistika in poustvarjalna pra-
ksa in Znanstvenega centra Arnolda Schönberga). Je avtor številnih član-
kov o poustvarjalni praksi stare in nove glasbe, glasbeni simboliki in retori-
ki, glasbi 20. stoletja (vključno z Musik in der Emigration in „NS-Geschichte“
der A.K.M.) ter knjig, med drugim o življenju in delu Ludwiga van Beetho-
vna in Arnolda Schönberga. Sodeloval je pri pripravi Musik in Geschich-
te und Gegenwart (član strokovnega sveta za področje Avstrija/20. stoletje),
New Grove Dictionary in Historische Wörterbuch der Rhetorik. Je urednik
izdaje spisov Kritischen Gesamtausgabe der Schriften Arnold Schönbergs, ki
je leta 2016 začela izhajati v prvih zvezkih.
375
