Page 378 - Weiss, Jernej, ur. 2018. Nova glasba v “novi” Evropi med obema svetovnima vojnama ?? New Music in the “New” Europe Between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 2
P. 378
nova glasba v »novi« evropi med obema svetovnima vojnama
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbenega
šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slovenske
glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim simpozijem.
Med pomembnešimi priznanji so medalja Češke republike (1985), častni
član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listino (2003),
Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost in um-
etnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna nagra-
da Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva
(2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Sloveni-
je (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fres-
kah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in družba
(1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je izšel
2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil-
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
376
Primož Kuret (primoz.kuret@gmail.com)
je leta 1954 maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 1959 z odliko di-
plomiral na Akademiji za glasbo (glasbena zgodovina) in na Filozofski fa-
kulteti (umetnostna zgodovina). Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado za
študente. Promoviral je leta 1965 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta
1978 je postal docent, od 1983 izredni in od 1988 redni profesor za svetov-
no glasbeno zgodovino in za zgodovino slovenske glasbe na Akademiji za
glasbo v Ljubljani. Večkrat je bil predstojnik oddelka za glasbeno pedago-
giko, v letih 1993–2001 prodekan Akademije za glasbo, v letih 2000–2004
pa predsednik Slovenskega muzikološkega društva. Med leti 1973 in 1987 je
urejal Revijo GM (glasbene mladine), več let je vodil različne odbore, član
UO Prešernovega sklada in predsednik njegove komisije za glasbo. Med leti
2001 in 2005 je vodil Nacionalno komisijo za vsebinsko prenovo glasbenega
šolstva. Leta 1986 je skupaj s skladateljem M. Stibiljem ustanovil Slovenske
glasbene dneve z vsakoletnim mednarodnim muzikološkim simpozijem.
Med pomembnešimi priznanji so medalja Češke republike (1985), častni
član Accademie Filarmonica di Bologna (2001), Betettova listino (2003),
Herderjeva nagrada na Dunaju ter avstrijski častni križ za znanost in um-
etnost I. reda za zasluge na področju muzikologije (2005), državna nagra-
da Republike Slovenije za življenjsko delo na področju glasbenega šolstva
(2005), Mantuanijeva nagrada (2006), red za zasluge Republike Sloveni-
je (2012). Sodeloval je na številnih mednarodnih muzikoloških simpozi-
jih, kjer je predstavljal slovensko glasbo (Belgija, Bolgarija, Češka, Hrvaška,
Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luxemburg, Nemčija, Norveška, Romunija,
Švica, Slovaške, Slovenija in Turčija).
Med pomembnejšimi deli so: Glasbeni instrumenti na srednjeveških fres-
kah v Sloveniji (1973), Glasbena Ljubljana 1899–1919 (1985), Glasba in družba
(1988), Mahler in Ljubljana (1997 in 2011, razširjeni nemški prevod je izšel
2001 na Dunaju), Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
1701–2001 (2001), Zgodbe o glasbi in glasbenikih (2004), Slovenski skladatelji
v portretih Saše Šantla (skupaj z Vereno Koršič Zorn, 2005), Ljubljanska fil-
harmonična družba 1794–1919 (2005), 100 let Slovenske filharmonije (2008),
Zanesenjaki in mojstri (2011). – V domačih in tujih publikacijah (Avstrija,
Bolgarija, Češka, Italija, Japonska, Nemčija, Slovaška) je objavljal razprave
o slovenski glasbi. Bil je vabljeni predavatelj na univerzah v Münchnu in v
Freiburgu im Breisgau.
376
