Page 13 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod 13
skovanjem tako tudi prispevamo k oblikovanju novih teoretičnih kon-
ceptov različnih vplivov športnih prireditev in oblikujemo osnovo za raz-
iskave na daljše obdobje (t. i. ang. longitudinal research).
Slovenija v veliki meri zaradi pomanjkanja ustrezne športne infra-
strukture težko konkurira nekaterim bolj razvitim državam na področju
organizacije velikih športnih prireditev. Evropsko prvenstvo v rokometu
je bilo prvo večje tekmovanje v ekipnih športih, ki ga je leta 2004 Slove-
nija uspešno organizirala. Organizacija velike športne prireditve je zah-
tevala tako upoštevanje nacionalnih dejavnikov (športna in ostala infra-
struktura, prometne povezave, turistične kapacitete, znanje itd.) kot tudi
zavedanje povečanega obsega pri prihodih in nočitvah mednarodnih tu-
ristov. Leta 2008 je mednarodna organizacija FISU (The International
University Sports Federation) objavila, da bo Maribor gostitelj 26. zimske
Univerzijade leta 2013. Glede na velikopotezne in smele infrastruktur-
ne in organizacijske projektne načrte organizatorjev do realizacije zim-
ske Univerzijade v Mariboru nikoli ni prišlo. Razlogi so bili predvsem
v slabih analizah pričakovanih rezultatov projekta ter prevelikih finanč-
nih vložkih ob gradnji nove infrastrukture v regijskem okolju organiza-
cije Univerzijade. Slovenija je bila v letu 2002 s Šahovsko Olimpijado na
Bledu gostitelj še ene velike športne prireditve. Na Šahovski Olimpijadi je
v Ledeni dvorani na Bledu sodelovalo preko 1500 igralcev in igralk šaha.
Šahovske Olimpijade se je udeležil in slavil zmago tudi šahovski velemoj-
ster iz Rusije Garry Kasparov.
Po skoraj desetih letih smo leta 2013, kljub slabim gospodarskim raz-
meram, organizirali Evropsko prvenstvo v košarki (v nadaljevanju mono-
grafije EuroBasket 2013), ki še danes velja za največjo športno prireditev
v zgodovini obstoja države. Hkrati je bil EuroBasket 2013 zaradi dejstva,
da leta 2013 niso bile organizirane olimpijske igre niti svetovno nogome-
tno prvenstvo, največja organizirana športna prireditev v Evropi. Seveda
je ob tem potrebno zapisati, da so velike mednarodne športne prireditve v
Sloveniji klasificirane v Zakonu o športu Republike Slovenije in zajemajo
olimpijske igre, Sredozemske igre, Univerzijade, svetovna in evropska pr-
venstva (tudi mladinska), svetovne pokale, mitinge za veliko nagrado in
turnirje (Zakon o športu RS, 1998).
Kljub zavedanju turistične in promocijske pomembnosti organizaci-
je različnih velikih športnih tekmovanj lahko Slovenija svoje prednosti
razvija predvsem pri vrhunski organizaciji nekaterih pomembnih tradi-
cionalnih športnih prireditev (t.i. ang. hallmark events). Vrsto let se tako
lahko pohvalimo z odlično organizacijo FIS Svetovnega pokala v smu-
čarskih skokih v Planici, obeh tekem FIS-a v Kranjski Gori (Vitranc) in
skovanjem tako tudi prispevamo k oblikovanju novih teoretičnih kon-
ceptov različnih vplivov športnih prireditev in oblikujemo osnovo za raz-
iskave na daljše obdobje (t. i. ang. longitudinal research).
Slovenija v veliki meri zaradi pomanjkanja ustrezne športne infra-
strukture težko konkurira nekaterim bolj razvitim državam na področju
organizacije velikih športnih prireditev. Evropsko prvenstvo v rokometu
je bilo prvo večje tekmovanje v ekipnih športih, ki ga je leta 2004 Slove-
nija uspešno organizirala. Organizacija velike športne prireditve je zah-
tevala tako upoštevanje nacionalnih dejavnikov (športna in ostala infra-
struktura, prometne povezave, turistične kapacitete, znanje itd.) kot tudi
zavedanje povečanega obsega pri prihodih in nočitvah mednarodnih tu-
ristov. Leta 2008 je mednarodna organizacija FISU (The International
University Sports Federation) objavila, da bo Maribor gostitelj 26. zimske
Univerzijade leta 2013. Glede na velikopotezne in smele infrastruktur-
ne in organizacijske projektne načrte organizatorjev do realizacije zim-
ske Univerzijade v Mariboru nikoli ni prišlo. Razlogi so bili predvsem
v slabih analizah pričakovanih rezultatov projekta ter prevelikih finanč-
nih vložkih ob gradnji nove infrastrukture v regijskem okolju organiza-
cije Univerzijade. Slovenija je bila v letu 2002 s Šahovsko Olimpijado na
Bledu gostitelj še ene velike športne prireditve. Na Šahovski Olimpijadi je
v Ledeni dvorani na Bledu sodelovalo preko 1500 igralcev in igralk šaha.
Šahovske Olimpijade se je udeležil in slavil zmago tudi šahovski velemoj-
ster iz Rusije Garry Kasparov.
Po skoraj desetih letih smo leta 2013, kljub slabim gospodarskim raz-
meram, organizirali Evropsko prvenstvo v košarki (v nadaljevanju mono-
grafije EuroBasket 2013), ki še danes velja za največjo športno prireditev
v zgodovini obstoja države. Hkrati je bil EuroBasket 2013 zaradi dejstva,
da leta 2013 niso bile organizirane olimpijske igre niti svetovno nogome-
tno prvenstvo, največja organizirana športna prireditev v Evropi. Seveda
je ob tem potrebno zapisati, da so velike mednarodne športne prireditve v
Sloveniji klasificirane v Zakonu o športu Republike Slovenije in zajemajo
olimpijske igre, Sredozemske igre, Univerzijade, svetovna in evropska pr-
venstva (tudi mladinska), svetovne pokale, mitinge za veliko nagrado in
turnirje (Zakon o športu RS, 1998).
Kljub zavedanju turistične in promocijske pomembnosti organizaci-
je različnih velikih športnih tekmovanj lahko Slovenija svoje prednosti
razvija predvsem pri vrhunski organizaciji nekaterih pomembnih tradi-
cionalnih športnih prireditev (t.i. ang. hallmark events). Vrsto let se tako
lahko pohvalimo z odlično organizacijo FIS Svetovnega pokala v smu-
čarskih skokih v Planici, obeh tekem FIS-a v Kranjski Gori (Vitranc) in
