Page 22 - Lesjak, Miha. 2018. Velike športne prireditve in turizem: Teoretični in raziskovalni vidik merjenja vplivov velike športne prireditve. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 22
Velike športne prireditve in turizem
udarjata, da nepravilen razvoj turizma lahko povzroči povečanje stresa
domačinov in prinaša negativne spremembe, ki so vidne v družbeno-kul-
turnih in fizičnih značilnostih destinacije. Dogan (1989) k temu dodaja,
da turizem povzroča spremembe v prepričanjih, navadah, dnevni rutini
in družabnem življenju posameznika. Lokalna podpora turizmu je moč-
no povezana s pozitivnimi odnosi vključenih deležnikov in postaja bi-
stvenega pomena za uspešno poslovanje ter dolgoročni trajnostni razvoj
turističnega sektorja destinacije (Vargas-Sanchez, Porras-Bueno in Plaza-
-Mejia, 2011; Aguiló in Roselló 2005; Sheldon in Abenoja 2001). Lokalna
skupnost mora zato prevzeti aktivno vlogo pri načrtovanju in upravljanju
lokalne turistične politike ter s svojim sodelovanjem vplivati na podpo-
ro razvoja turizma (Simpson in Bretherton, 2009; Dyer et al., 2007). Se-
veda lokalna skupnost sama nikakor ne more vplivati na razvoj turizma
22 in zato potrebuje sodelovanje vseh deležnikov pri spodbujanju dialoga in
skupnega oblikovanja razvoja turizma za skupni cilj povečanja pozitivnih
in zmanjšanja negativnih vplivov turizma. Vodebova (2014, str. 108) tako
ugotavlja, da »vključevanje akterjev v procesu odločanja pri načrtovanju
turizma vpliva na krepitev družbenega kapitala in s tem prispeva h gosto-
ljubnosti, privlačnosti in konkurenčnosti same turistične destinacije«.
Za doseganje pozitivnih odnosov lokalne skupnosti je ob načrtovanju
razvoja turizma potrebno spremljati in meriti tako pozitivne kot tudi ne-
gativne vplive turizma. Natančen pregled znanstvene literature področja
merjenja različnih turističnih vplivov pokaže velik obseg uporabe kvanti-
tativnih pristopov merjenja, ki brez vključevanja kvalitativnih pristopov
ne prinašajo učinkovitih rezultatov. Vodebova (2014, str. 106) celo zapi-
še, »da kvantitativno raziskovanje merjenja različnih turističnih vplivov
vodi v slepo ulico in v večini primerov prikaže samo simptome proble-
mov, ne pa tudi globljega vpogleda v razloge in vzroke za nastalo situaci-
jo«. Ista avtorica zato predlaga kombinacijo kvalitativnega in kvantite-
tnega raziskovanja področja vplivov turizma in s tem oblikovanje podlag
za sanacijo ne samo površinskih problemov, ampak tudi njihovih razlo-
gov in vzrokov oz. dolgoročnih rešitev.
Nekatere možne tehnike reševanja problemov z vključevanjem raz-
ličnih deležnikov, ki potrebujejo ustrezno komunikacijo in sodelovanje
različnih deležnikov (Chase, Amsden in Phillips, 2012 v Vodeb, 2014),
so: diseminacija informacij, javna srečanja deležnikov, pridobivanje ko-
mentarjev, izvedba raziskav z vprašalniki, usposabljanje in tehnična po-
moč, izvedba raziskovanja z uporabo fokusnih skupin, delavnice za vklju-
čevanje domačinov, delovne skupine ter izvedbe procesov načrtovanja v
velikih skupinah z vključevanjem različnih deležnikov. Organizacija in s
udarjata, da nepravilen razvoj turizma lahko povzroči povečanje stresa
domačinov in prinaša negativne spremembe, ki so vidne v družbeno-kul-
turnih in fizičnih značilnostih destinacije. Dogan (1989) k temu dodaja,
da turizem povzroča spremembe v prepričanjih, navadah, dnevni rutini
in družabnem življenju posameznika. Lokalna podpora turizmu je moč-
no povezana s pozitivnimi odnosi vključenih deležnikov in postaja bi-
stvenega pomena za uspešno poslovanje ter dolgoročni trajnostni razvoj
turističnega sektorja destinacije (Vargas-Sanchez, Porras-Bueno in Plaza-
-Mejia, 2011; Aguiló in Roselló 2005; Sheldon in Abenoja 2001). Lokalna
skupnost mora zato prevzeti aktivno vlogo pri načrtovanju in upravljanju
lokalne turistične politike ter s svojim sodelovanjem vplivati na podpo-
ro razvoja turizma (Simpson in Bretherton, 2009; Dyer et al., 2007). Se-
veda lokalna skupnost sama nikakor ne more vplivati na razvoj turizma
22 in zato potrebuje sodelovanje vseh deležnikov pri spodbujanju dialoga in
skupnega oblikovanja razvoja turizma za skupni cilj povečanja pozitivnih
in zmanjšanja negativnih vplivov turizma. Vodebova (2014, str. 108) tako
ugotavlja, da »vključevanje akterjev v procesu odločanja pri načrtovanju
turizma vpliva na krepitev družbenega kapitala in s tem prispeva h gosto-
ljubnosti, privlačnosti in konkurenčnosti same turistične destinacije«.
Za doseganje pozitivnih odnosov lokalne skupnosti je ob načrtovanju
razvoja turizma potrebno spremljati in meriti tako pozitivne kot tudi ne-
gativne vplive turizma. Natančen pregled znanstvene literature področja
merjenja različnih turističnih vplivov pokaže velik obseg uporabe kvanti-
tativnih pristopov merjenja, ki brez vključevanja kvalitativnih pristopov
ne prinašajo učinkovitih rezultatov. Vodebova (2014, str. 106) celo zapi-
še, »da kvantitativno raziskovanje merjenja različnih turističnih vplivov
vodi v slepo ulico in v večini primerov prikaže samo simptome proble-
mov, ne pa tudi globljega vpogleda v razloge in vzroke za nastalo situaci-
jo«. Ista avtorica zato predlaga kombinacijo kvalitativnega in kvantite-
tnega raziskovanja področja vplivov turizma in s tem oblikovanje podlag
za sanacijo ne samo površinskih problemov, ampak tudi njihovih razlo-
gov in vzrokov oz. dolgoročnih rešitev.
Nekatere možne tehnike reševanja problemov z vključevanjem raz-
ličnih deležnikov, ki potrebujejo ustrezno komunikacijo in sodelovanje
različnih deležnikov (Chase, Amsden in Phillips, 2012 v Vodeb, 2014),
so: diseminacija informacij, javna srečanja deležnikov, pridobivanje ko-
mentarjev, izvedba raziskav z vprašalniki, usposabljanje in tehnična po-
moč, izvedba raziskovanja z uporabo fokusnih skupin, delavnice za vklju-
čevanje domačinov, delovne skupine ter izvedbe procesov načrtovanja v
velikih skupinah z vključevanjem različnih deležnikov. Organizacija in s
