Page 78 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 78
avje starostnikov | health of the elderly Kulturna participacija in zdravje slovenske mladine, odraslih
in starostnikov
Andrej Kirbiš, Marina Tavčar Krajnc, Marija Javornik Krečič, Danijela Lahe, Tina
Cupar, Darko Friš, Monika Lamot
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: Participacija na področju kulture predstavlja pomemben del družbenega
in psihosocialnega okolja in lahko pozitivno prispeva k zdravju in dobremu po-
čutju, vendar v zadnjih letih v Evropi zaznavamo upad nekaterih oblik kulturne
participacije. Pogostost kulturne participacije (obisk muzejev, baletnih/plesnih/
opernih predstav, obisk kina, koncertov ipd.) se spreminja tudi s starostjo. Prav
tako se lahko v različnih obdobjih posameznikovega življenja razlikuje prispe-
vek različnih dimenzij kulturne participacije k boljšemu zdravju. Glavni namen
pričujoče raziskave je preučiti in primerjati učinek dimenzij kulturne participaci-
je na subjektivne zdravstvene izide med različnimi starostnimi skupinami, in si-
cer med mladimi (16–34 let), odraslimi (35–64 let) in starostniki (65 let in več).
Metode: Izvedli smo multivariatno sekundarno analizo na nacionalnem repre-
zentativnem vzorcu slovenskih odraslih (16 in več let) v okviru anketnih podat-
kov raziskave EU-SILC 2015. Rezultati: Ugotovili smo, da 1) je celokupna kultur-
na participacija pri vseh treh starostnih skupinah pozitivno povezana z boljšim
zdravjem; 2) da je pozitiven učinek kulturne participacije najmočnejši med sta-
rostniki; 3) da posameznikova starost pogojuje učinek posameznih dimenzij
kulturne participacije na zdravje.
Razprava in zaključek: Ciljne strategije spodbujanja kulturne participacije bi lah-
ko pomembno prispevale k izboljšanju zdravja prebivalcev Slovenije.
Ključne besede: kulturna participacija, neenakosti v zdravju, kulturni kapital,
mladi, starostniki.
76
in starostnikov
Andrej Kirbiš, Marina Tavčar Krajnc, Marija Javornik Krečič, Danijela Lahe, Tina
Cupar, Darko Friš, Monika Lamot
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor,
Slovenija
Uvod: Participacija na področju kulture predstavlja pomemben del družbenega
in psihosocialnega okolja in lahko pozitivno prispeva k zdravju in dobremu po-
čutju, vendar v zadnjih letih v Evropi zaznavamo upad nekaterih oblik kulturne
participacije. Pogostost kulturne participacije (obisk muzejev, baletnih/plesnih/
opernih predstav, obisk kina, koncertov ipd.) se spreminja tudi s starostjo. Prav
tako se lahko v različnih obdobjih posameznikovega življenja razlikuje prispe-
vek različnih dimenzij kulturne participacije k boljšemu zdravju. Glavni namen
pričujoče raziskave je preučiti in primerjati učinek dimenzij kulturne participaci-
je na subjektivne zdravstvene izide med različnimi starostnimi skupinami, in si-
cer med mladimi (16–34 let), odraslimi (35–64 let) in starostniki (65 let in več).
Metode: Izvedli smo multivariatno sekundarno analizo na nacionalnem repre-
zentativnem vzorcu slovenskih odraslih (16 in več let) v okviru anketnih podat-
kov raziskave EU-SILC 2015. Rezultati: Ugotovili smo, da 1) je celokupna kultur-
na participacija pri vseh treh starostnih skupinah pozitivno povezana z boljšim
zdravjem; 2) da je pozitiven učinek kulturne participacije najmočnejši med sta-
rostniki; 3) da posameznikova starost pogojuje učinek posameznih dimenzij
kulturne participacije na zdravje.
Razprava in zaključek: Ciljne strategije spodbujanja kulturne participacije bi lah-
ko pomembno prispevale k izboljšanju zdravja prebivalcev Slovenije.
Ključne besede: kulturna participacija, neenakosti v zdravju, kulturni kapital,
mladi, starostniki.
76
