Page 98 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 98
avje starostnikov | health of the elderly Oskrba kronične rane pri starostniku v domačem okolju
Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Dubravka Sancin, Tadeja Zrim
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000
Maribor, Slovenija
Uvod: Oskrba s kronične rane pri starostniku je v domačem okolju svojevr-
stna, saj so doma drugačne razmere kot v bolnišnici in ambulanti. Velikokrat je
starostnik odvisen od pomoči patronažne medicinske sestre in družinskih čla-
nov oz. njegovih bližnjih. V današnjem času se pojavljajo številne ovire, na kate-
re pogosto naletijo starostniki pri oskrbi kronične rane.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izve-
dli smo presečno raziskavo z deskriptivno metodo dela in metodo anketiranja.
Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. Upo-
rabili smo priložnostni vzorec 50 starostnikov s kroničnimi ranami.
Rezultati: Najbolj pogosta kronična rana pri starostnikih je bila golenska razje-
da v 64 %. Starostniki s kronično rano so velikokrat odvisni od drugih, zato jim
mora obvezilni material nekdo priskrbeti. Večino anketirancem (75 %) je obve-
zilni material priskrbela patronažna medicinska sestra. Ugotavljamo, da vsi an-
ketirani ne uporabljajo sodobnih oblog. Od 50 anketiranih jih 20 % le-teh ne
uporablja.
Razprava in zaključek: Kronične rane predstavljajo problem, s katerim se soo-
čajo predvsem starostniki, saj je celjenje rane dolgotrajno in vpliva na kakovost
življenja. Starejši pacienti potrebujejo veliko spodbude in informacij glede oskr-
be rane, da bodo na koncu zainteresirani za samostojno oskrbo rane oz. da bo-
do oskrbo rane zaupali tudi svojcem in pomembnim drugim.
Ključne besede: kronična rana, starostnik, domače okolje, patronažna
medicinska sestra
96
Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Dubravka Sancin, Tadeja Zrim
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, Žitna ulica 15, 2000
Maribor, Slovenija
Uvod: Oskrba s kronične rane pri starostniku je v domačem okolju svojevr-
stna, saj so doma drugačne razmere kot v bolnišnici in ambulanti. Velikokrat je
starostnik odvisen od pomoči patronažne medicinske sestre in družinskih čla-
nov oz. njegovih bližnjih. V današnjem času se pojavljajo številne ovire, na kate-
re pogosto naletijo starostniki pri oskrbi kronične rane.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izve-
dli smo presečno raziskavo z deskriptivno metodo dela in metodo anketiranja.
Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 27 vprašanj. Upo-
rabili smo priložnostni vzorec 50 starostnikov s kroničnimi ranami.
Rezultati: Najbolj pogosta kronična rana pri starostnikih je bila golenska razje-
da v 64 %. Starostniki s kronično rano so velikokrat odvisni od drugih, zato jim
mora obvezilni material nekdo priskrbeti. Večino anketirancem (75 %) je obve-
zilni material priskrbela patronažna medicinska sestra. Ugotavljamo, da vsi an-
ketirani ne uporabljajo sodobnih oblog. Od 50 anketiranih jih 20 % le-teh ne
uporablja.
Razprava in zaključek: Kronične rane predstavljajo problem, s katerim se soo-
čajo predvsem starostniki, saj je celjenje rane dolgotrajno in vpliva na kakovost
življenja. Starejši pacienti potrebujejo veliko spodbude in informacij glede oskr-
be rane, da bodo na koncu zainteresirani za samostojno oskrbo rane oz. da bo-
do oskrbo rane zaupali tudi svojcem in pomembnim drugim.
Ključne besede: kronična rana, starostnik, domače okolje, patronažna
medicinska sestra
96