Page 18 - Potocco, Marcello, ed. 2018. Literatura v preseku družbe, družba v preseku literature. The Crossroads of Literature and Social Praxis. Zbornik povzetkov. Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 18
eratura v preseku družbe, družba v preseku literature, ljubljana, 2018 16 Ștefan Baghiu
Univerza Luciana Blage v Sibiuju
Funkcije socialističnega realizma:
podzvrsti prevodne literature v povojni vzhodni Evropi
Kot glavno razliko med socialističnim realizmom in zahodnim lep�
oslovjem pogosto razumemo stopnjo literarnosti (estetski napor v
nasprotju z družbenim namenom) obeh modelov leposlovja: kot tr
di Boris Groys, je »osrednja opozicija, ki je na delu v modernizmu,
med visoko kulturo ter množično (ali ‘nizko’) kulturo« (A Style and
a Half. Socialist Realism between Modernism and Postmodernism, Do
brenko, Lausen, 1997). Tako je bil socialistični realizem vselej pro
glaševan za gibanje množične kulture, a je le malo študijam uspe
lo opredeliti njegovo pravo strukturo kot takšno, ki bi naslavljala
množice. Prispevek bo preučil zvrsti in podzvrsti socialističnorea
lističnega leposlovja, ki je bilo prevedeno v Romuniji (kvantitativni
pristop) in vzhodni Evropi (s pomočjo beril oziroma zbornikov so
cialističnega realizma), s ciljem pridobiti celovitejši vpogled v druž
beni namen in funkcije literature socialističnega realizma (saj je, po
besedah Itamarja Even-Zoharja, prevodna literatura »najaktivnej
ši sistem znotraj polisistema« – Polysystem Studies, 1990). Kot ugo
tavlja Gleb Tsipursky, so boljševiki »po oktobrski revoluciji naredili
državno sponzorirano popularno kulturo za glavno sfero dejavno
sti sovjetske partije-države« (Socialist Fun, 2016). To je pripeljalo do
mnogih poskusov nadzora nad popularnimi in mladinskimi roma
ni kot osrednjim delom ideološkega programa znotraj same ZSSR
kot tudi na celotnem območju njenega vpliva. Hkrati lahko to pri
zadevanje primerjamo z razvojem popularnega leposlovja v zaho
dnih kulturah, saj si ta nasprotujoča si kulturna sistema delita več
medsebojnih podobnosti: če upoštevamo, da so bili najbolj prevaja
ni leposlovni avtorji v stalinističnem romunskem kulturnem sistemu
Alexandre Dumas, Jack London ali Mark Twain, se zev med zaho
dno in vzhodno popularno literaturo ne more več zdeti tako veli
ka. Prispevek želi s tehnikami oddaljenega branja (v glavnem grafi in
zemljevidi) opisati in pojasniti načine uvažanja popularne literature
v socialistični realizem v Romuniji in vzhodni Evropi ter načine, na
katere je popularna literatura modificirala medvojni kulturni sistem
oziroma se povezovala z zahodnimi kulturnimi sistemi.
Univerza Luciana Blage v Sibiuju
Funkcije socialističnega realizma:
podzvrsti prevodne literature v povojni vzhodni Evropi
Kot glavno razliko med socialističnim realizmom in zahodnim lep�
oslovjem pogosto razumemo stopnjo literarnosti (estetski napor v
nasprotju z družbenim namenom) obeh modelov leposlovja: kot tr
di Boris Groys, je »osrednja opozicija, ki je na delu v modernizmu,
med visoko kulturo ter množično (ali ‘nizko’) kulturo« (A Style and
a Half. Socialist Realism between Modernism and Postmodernism, Do
brenko, Lausen, 1997). Tako je bil socialistični realizem vselej pro
glaševan za gibanje množične kulture, a je le malo študijam uspe
lo opredeliti njegovo pravo strukturo kot takšno, ki bi naslavljala
množice. Prispevek bo preučil zvrsti in podzvrsti socialističnorea
lističnega leposlovja, ki je bilo prevedeno v Romuniji (kvantitativni
pristop) in vzhodni Evropi (s pomočjo beril oziroma zbornikov so
cialističnega realizma), s ciljem pridobiti celovitejši vpogled v druž
beni namen in funkcije literature socialističnega realizma (saj je, po
besedah Itamarja Even-Zoharja, prevodna literatura »najaktivnej
ši sistem znotraj polisistema« – Polysystem Studies, 1990). Kot ugo
tavlja Gleb Tsipursky, so boljševiki »po oktobrski revoluciji naredili
državno sponzorirano popularno kulturo za glavno sfero dejavno
sti sovjetske partije-države« (Socialist Fun, 2016). To je pripeljalo do
mnogih poskusov nadzora nad popularnimi in mladinskimi roma
ni kot osrednjim delom ideološkega programa znotraj same ZSSR
kot tudi na celotnem območju njenega vpliva. Hkrati lahko to pri
zadevanje primerjamo z razvojem popularnega leposlovja v zaho
dnih kulturah, saj si ta nasprotujoča si kulturna sistema delita več
medsebojnih podobnosti: če upoštevamo, da so bili najbolj prevaja
ni leposlovni avtorji v stalinističnem romunskem kulturnem sistemu
Alexandre Dumas, Jack London ali Mark Twain, se zev med zaho
dno in vzhodno popularno literaturo ne more več zdeti tako veli
ka. Prispevek želi s tehnikami oddaljenega branja (v glavnem grafi in
zemljevidi) opisati in pojasniti načine uvažanja popularne literature
v socialistični realizem v Romuniji in vzhodni Evropi ter načine, na
katere je popularna literatura modificirala medvojni kulturni sistem
oziroma se povezovala z zahodnimi kulturnimi sistemi.
