Page 129 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 129
Mediji v očeh nacionalne manjšine:
Etnografija medijske subjektivitete slovenske
manjšinske populacije v Italiji1
Množični mediji so po drugi svetovni vojni najbrž ključno prispevali k
imaginiranju in reproduciranju teritorialnih in imaginarnih meja in iden-
titet na območju severovzhodnega Jadrana (tj. slovenske Istre, Primorske,
tržaškega območja in Julijske krajine). Mediji so pravzaprav tisti, s kateri-
mi politične, ekonomske, etnične, kulturne in druge meje in mejnosti do-
bijo trdne kolektivne instrumentalizacije. Množični mediji kot generatorji
kolektivnih identitet so desetletja tkali gost, vendar pogosto neintegrati-
ven odtis podobe sedanjega družbenega, političnega in kulturnega imagi-
narija omenjenega obmejnega območja, predvsem pa so nediferencirano
zaposlovali problematiko mejnosti in etničnosti v navezavi na konstantno
problematičen položaj slovenske manjšine v Italiji. Nedavne študije in raz-
iskave s področja medijskega prikazovanja slovenskih manjšin opozarja-
jo, da slovenske manjšine v slovenskih množičnih medijih nikakor nimajo
samoumevnega položaja, na strani posameznih javnosti pa lahko pogosto
zasledimo razmišljanja o problematični in nenehno marginalizirani zasto-
panosti medijskih vsebin, ki bi obravnavale teme in probleme, ki vključu-
jejo življenje in delovanje slovenskih nacionalnih manjšin v Italiji, Avstriji,
na Madžarskem in Hrvaškem.
Če se epistemološki, teoretski in metodološki zastavki nedavnih
raziskav reprezentacij slovenskih nacionalnih manjšin skozi medijsko op-
1 Gre za popravljen ponatis prispevka, objavljenega v zborniku Mediji in nacionalne manj
šine (ur. Vlado Kotnik), str. 111–153 (Koper: Univerzitetna založba Annales, 2013a).
129
Etnografija medijske subjektivitete slovenske
manjšinske populacije v Italiji1
Množični mediji so po drugi svetovni vojni najbrž ključno prispevali k
imaginiranju in reproduciranju teritorialnih in imaginarnih meja in iden-
titet na območju severovzhodnega Jadrana (tj. slovenske Istre, Primorske,
tržaškega območja in Julijske krajine). Mediji so pravzaprav tisti, s kateri-
mi politične, ekonomske, etnične, kulturne in druge meje in mejnosti do-
bijo trdne kolektivne instrumentalizacije. Množični mediji kot generatorji
kolektivnih identitet so desetletja tkali gost, vendar pogosto neintegrati-
ven odtis podobe sedanjega družbenega, političnega in kulturnega imagi-
narija omenjenega obmejnega območja, predvsem pa so nediferencirano
zaposlovali problematiko mejnosti in etničnosti v navezavi na konstantno
problematičen položaj slovenske manjšine v Italiji. Nedavne študije in raz-
iskave s področja medijskega prikazovanja slovenskih manjšin opozarja-
jo, da slovenske manjšine v slovenskih množičnih medijih nikakor nimajo
samoumevnega položaja, na strani posameznih javnosti pa lahko pogosto
zasledimo razmišljanja o problematični in nenehno marginalizirani zasto-
panosti medijskih vsebin, ki bi obravnavale teme in probleme, ki vključu-
jejo življenje in delovanje slovenskih nacionalnih manjšin v Italiji, Avstriji,
na Madžarskem in Hrvaškem.
Če se epistemološki, teoretski in metodološki zastavki nedavnih
raziskav reprezentacij slovenskih nacionalnih manjšin skozi medijsko op-
1 Gre za popravljen ponatis prispevka, objavljenega v zborniku Mediji in nacionalne manj
šine (ur. Vlado Kotnik), str. 111–153 (Koper: Univerzitetna založba Annales, 2013a).
129
