Page 134 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
različnih krajev iz t. i. »zamejstva« vzdolž zahodne meje. Izbira teh posa-
meznikov oziroma posameznic se ni ravnala po kakšnem posebnem sta-
rostnem ali spolnem ključu. Glavni utemeljeni »reprezentativni« ključ, po-
leg že omenjenega, vezanega na manjšinsko identiteto informatorjev, ki
smo ga upoštevali, je bil pridobivanje informatorjev iz čim različnejših
družbenih sektorjev oziroma področij njihovega družbenega udejstvovan-
ja. V ta namen smo zato pri projektiranju terenskega dela sestavili nasled-
nji model družbenih sektorjev, iz katerih smo črpali nabor informatorjev.
Za lažje obvladovanje etnografskega materiala smo se v raziskavi ome-
jili s količinsko normo, ki je upoštevala naslednji številčni ključ: v okvi-
ru vsakega družbenega sektorja se bodisi po metodi snežene kepe bodisi
po arbitrarnem redu izberejo trije informatorji, ki pa morajo biti različnih
profilov, s čimer smo želeli zagotoviti večjo raznolikost t. i. nestandardnih
pogledov v raziskavi.
Druga, pomembnejša metodološka pripomba pa velja naši predteren-
ski ambiciji, da bi etnografija v čim večji meri temeljila na udeležencih, pri
katerih je izbor sledil principu, da se v raziskavo prvenstveno pritegnejo
»glasovi od spodaj«, ne zgolj »dominantni«, »vplivni« ali »reprezentativni«
glasovi manjšine, tj. uveljavljeni predstavniki, katerih pojavljanje v medijih
in drugih vrstah javnosti je dobro zastopano. Naj za ilustracijo navedemo
nekaj profilov manjšinskih informatorjev, ki so sodelovali: šolski uradnik,
ravnateljica šole, menedžer finančne ustanove, direktor, lastnik trgovine,
raziskovalka in univerzitetnica, študentka, urednik športnega uredništva,
profesor športne vzgoje, politik, novinar, urednik spletnega portala, pod-
ročna urednica pri časopisu, gledališčnik, političarka, funkcionarka, pevka
in glasbenica, kulturni delavec idr. Sogovorniki prihajajo iz različnih kra-
jev od Trsta, Doline, Križa, Opčin, Sesljana, Špetra, Gorice in Čedada do
Trbiža.
Intervjuji so bili pretežno izvedeni v manjšinskem okolju, informatorji
pa izbrani z metodo snežene kepe. Večina intervjujev je bila posneta z dik-
tafoni in so trajali od 15 do 60 minut. Sledila je kvalitativna obdelava zbra-
ne etnografije (transkribiranje, povzemanje, izbor in identificiranje rele-
vantnih izrek ter informacij, vzpostavljanje odnosov med izrekami ipd.).
Vsem sodelujočim je bila zagotovljena anonimnost: njihova imena so zato
dostopna le avtorju prispevka. Posnetki pogovorov in njihovi transkrip-
ti so materialno hranjeni v avtorjevem arhivu in so obravnavani kot stro-
go interno delovno gradivo, ki zaradi zaščite informatorjev ni primerno za
objavo.
134
različnih krajev iz t. i. »zamejstva« vzdolž zahodne meje. Izbira teh posa-
meznikov oziroma posameznic se ni ravnala po kakšnem posebnem sta-
rostnem ali spolnem ključu. Glavni utemeljeni »reprezentativni« ključ, po-
leg že omenjenega, vezanega na manjšinsko identiteto informatorjev, ki
smo ga upoštevali, je bil pridobivanje informatorjev iz čim različnejših
družbenih sektorjev oziroma področij njihovega družbenega udejstvovan-
ja. V ta namen smo zato pri projektiranju terenskega dela sestavili nasled-
nji model družbenih sektorjev, iz katerih smo črpali nabor informatorjev.
Za lažje obvladovanje etnografskega materiala smo se v raziskavi ome-
jili s količinsko normo, ki je upoštevala naslednji številčni ključ: v okvi-
ru vsakega družbenega sektorja se bodisi po metodi snežene kepe bodisi
po arbitrarnem redu izberejo trije informatorji, ki pa morajo biti različnih
profilov, s čimer smo želeli zagotoviti večjo raznolikost t. i. nestandardnih
pogledov v raziskavi.
Druga, pomembnejša metodološka pripomba pa velja naši predteren-
ski ambiciji, da bi etnografija v čim večji meri temeljila na udeležencih, pri
katerih je izbor sledil principu, da se v raziskavo prvenstveno pritegnejo
»glasovi od spodaj«, ne zgolj »dominantni«, »vplivni« ali »reprezentativni«
glasovi manjšine, tj. uveljavljeni predstavniki, katerih pojavljanje v medijih
in drugih vrstah javnosti je dobro zastopano. Naj za ilustracijo navedemo
nekaj profilov manjšinskih informatorjev, ki so sodelovali: šolski uradnik,
ravnateljica šole, menedžer finančne ustanove, direktor, lastnik trgovine,
raziskovalka in univerzitetnica, študentka, urednik športnega uredništva,
profesor športne vzgoje, politik, novinar, urednik spletnega portala, pod-
ročna urednica pri časopisu, gledališčnik, političarka, funkcionarka, pevka
in glasbenica, kulturni delavec idr. Sogovorniki prihajajo iz različnih kra-
jev od Trsta, Doline, Križa, Opčin, Sesljana, Špetra, Gorice in Čedada do
Trbiža.
Intervjuji so bili pretežno izvedeni v manjšinskem okolju, informatorji
pa izbrani z metodo snežene kepe. Večina intervjujev je bila posneta z dik-
tafoni in so trajali od 15 do 60 minut. Sledila je kvalitativna obdelava zbra-
ne etnografije (transkribiranje, povzemanje, izbor in identificiranje rele-
vantnih izrek ter informacij, vzpostavljanje odnosov med izrekami ipd.).
Vsem sodelujočim je bila zagotovljena anonimnost: njihova imena so zato
dostopna le avtorju prispevka. Posnetki pogovorov in njihovi transkrip-
ti so materialno hranjeni v avtorjevem arhivu in so obravnavani kot stro-
go interno delovno gradivo, ki zaradi zaščite informatorjev ni primerno za
objavo.
134
