Page 156 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 156
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
postavili stike tudi s Televizijo Slovenija, z nacionalno hišo. V naslednjih le-
tih je bilo kar nekaj dogovorov podpisanih v smeri sodelovanja.«; INFm7
»Tukaj je tudi pokonci en projekt, ki je izredno zanimiv in je projekt Media,
kjer naj bi prav postavili pokonci eno agencijo za čezmejno sodelovanje, eno
področje poročanja, kot agencije. Jaz mislim, da je tukaj zdaj naloga medi-
jev … ki ni samo golo poročanje, ampak je tudi isto kot politika, mora 'meti
tudi eno vlogo izobraževanja, osveščanja, dostikrat verjetno mi imamo tisto
bolj senzacionalizem … ki se proda.«;); ekonomskega (INFm8: »Prisotnost
slovenskih podjetij v zamejstvu ocenjujem zelo dobro … bi rekel, da jih je še
premalo … so še premalo vidna, premalo korajžna … ampak bi rekel, da je
za slovenska podjetja dosti lažje priti v Italijo kot obratno … mislim, da je tu
manj bremz za eno slovensko podjetje, ki pride v Trst ali Italijo. Manj po-
len pod nogami je tu kot obratno, po moje.«), kulturnega (INFm10: »Jaz
sodelujem na razne načine. Na osebnem nivoju, potem imamo recimo go-
stovanja, teater, gledaliških skupin, pevskih zborov. To je vedno funkcioni-
ralo, tudi ko je še bila meja. Nikoli ni bilo nobenega problema glede tega so-
delovanja, izmenjav.«; INFm11: »Jaz mislim, da je naše sodelovanje z Novo
Gorico nujno. Potem s Koprom, z italijansko manjšino v Kopru, z Ljubljano,
Cankarjev dom, Mengeš, Špas teater, potem z Medvodami imamo določe-
ne stike. Vključeni smo v združenje kulturnih domov Slovenije, tako imamo
stike, se poznamo z glavnino kulturnih domov v Sloveniji. Vse to je zraven,
Kosovelov dom v Sežani in Trbovlje. Mislim, da negujemo te stike, negujemo
tudi stike s Slovenci, ki živijo v Porabju, na Madžarskem, Slovenci, ki živi-
jo na Koroškem, v Avstriji. Mislim, da so tukaj tisti privilegirani odnosi naj-
važnejše, kar je s tega zornega kota. Slovenska manjšina v Italiji je najbo-
lje organizirana slovenska manjšina, kar jih imamo. In iz teh naših izkušenj
moramo mi pomagati njim … Povezani smo tako z Zvezo kulturnih društev
v Celovcu kot z Zvezo porabskih Slovencev in z vsemi smo v tem času na-
pravili par takih stvari, ki so bile zanimive. Te stvari bi lahko bile zanimi-
ve tudi za poročanje medijev iz Slovenije … tudi Slovenija bi morala ravno
temu posvetiti večjo pozornost.«), šolskega (INFž12: »In še ena stvar, ki je ne
razumem, zakaj se Slovenci tako malo odločajo za študij glasbe na tem kon-
cu? To je meni nerazumljivo. V glasbi, še posebno v jazzu, večina ljudi hodi
v Gradec ali pa v Celovec … Tega res ne razumem. Zelo dobra šola za glas-
bo je v Trstu. Je na ravni Gradca, to hočem reči.«; INFm13: »Na področju šol-
stva je kar nekaj tega sodelovanja. Zlasti se tičejo izobraževanja, strokov-
nega izobraževanja in izpopolnjevanja, področje učbenikov, štipendiranja.
Vsako leto imamo izmenjavo, osem naših šolnikov se izobražuje v Republiki
156
postavili stike tudi s Televizijo Slovenija, z nacionalno hišo. V naslednjih le-
tih je bilo kar nekaj dogovorov podpisanih v smeri sodelovanja.«; INFm7
»Tukaj je tudi pokonci en projekt, ki je izredno zanimiv in je projekt Media,
kjer naj bi prav postavili pokonci eno agencijo za čezmejno sodelovanje, eno
področje poročanja, kot agencije. Jaz mislim, da je tukaj zdaj naloga medi-
jev … ki ni samo golo poročanje, ampak je tudi isto kot politika, mora 'meti
tudi eno vlogo izobraževanja, osveščanja, dostikrat verjetno mi imamo tisto
bolj senzacionalizem … ki se proda.«;); ekonomskega (INFm8: »Prisotnost
slovenskih podjetij v zamejstvu ocenjujem zelo dobro … bi rekel, da jih je še
premalo … so še premalo vidna, premalo korajžna … ampak bi rekel, da je
za slovenska podjetja dosti lažje priti v Italijo kot obratno … mislim, da je tu
manj bremz za eno slovensko podjetje, ki pride v Trst ali Italijo. Manj po-
len pod nogami je tu kot obratno, po moje.«), kulturnega (INFm10: »Jaz
sodelujem na razne načine. Na osebnem nivoju, potem imamo recimo go-
stovanja, teater, gledaliških skupin, pevskih zborov. To je vedno funkcioni-
ralo, tudi ko je še bila meja. Nikoli ni bilo nobenega problema glede tega so-
delovanja, izmenjav.«; INFm11: »Jaz mislim, da je naše sodelovanje z Novo
Gorico nujno. Potem s Koprom, z italijansko manjšino v Kopru, z Ljubljano,
Cankarjev dom, Mengeš, Špas teater, potem z Medvodami imamo določe-
ne stike. Vključeni smo v združenje kulturnih domov Slovenije, tako imamo
stike, se poznamo z glavnino kulturnih domov v Sloveniji. Vse to je zraven,
Kosovelov dom v Sežani in Trbovlje. Mislim, da negujemo te stike, negujemo
tudi stike s Slovenci, ki živijo v Porabju, na Madžarskem, Slovenci, ki živi-
jo na Koroškem, v Avstriji. Mislim, da so tukaj tisti privilegirani odnosi naj-
važnejše, kar je s tega zornega kota. Slovenska manjšina v Italiji je najbo-
lje organizirana slovenska manjšina, kar jih imamo. In iz teh naših izkušenj
moramo mi pomagati njim … Povezani smo tako z Zvezo kulturnih društev
v Celovcu kot z Zvezo porabskih Slovencev in z vsemi smo v tem času na-
pravili par takih stvari, ki so bile zanimive. Te stvari bi lahko bile zanimi-
ve tudi za poročanje medijev iz Slovenije … tudi Slovenija bi morala ravno
temu posvetiti večjo pozornost.«), šolskega (INFž12: »In še ena stvar, ki je ne
razumem, zakaj se Slovenci tako malo odločajo za študij glasbe na tem kon-
cu? To je meni nerazumljivo. V glasbi, še posebno v jazzu, večina ljudi hodi
v Gradec ali pa v Celovec … Tega res ne razumem. Zelo dobra šola za glas-
bo je v Trstu. Je na ravni Gradca, to hočem reči.«; INFm13: »Na področju šol-
stva je kar nekaj tega sodelovanja. Zlasti se tičejo izobraževanja, strokov-
nega izobraževanja in izpopolnjevanja, področje učbenikov, štipendiranja.
Vsako leto imamo izmenjavo, osem naših šolnikov se izobražuje v Republiki
156
