Page 328 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 328
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
skozi vzajemno situacijsko izmenjujejo. Participacija in konsumpcija se ne
zdita nujno v nasprotju, pač pa pri informatorjih uživata partikularne sta-
tuse vrednotenja.14 Jasno je, da imajo informatorji različne motivacije pri
raznovrstnih rabah YouTuba, v katerih se participatorni argumenti meša-
jo s sprejemanjem vsesplošnega marketinškega značaja platforme, kjer se
mnogo aktivnosti skoncentrira na promocijo ali avtopromocijo, monetiza-
cijo in spremljajoče sporne prakse, kakršna je piratstvo, kršenje avtorskih
pravic in intelektualne lastnine.
Ideja avtopromocije in promocije je pri informatorjih tematizirana v
širokem loku sladko-grenkih naziranj, doživljanj in presojanj. Na eni stra-
ni slavijo možnosti promocije in avtopromocije, na drugi strani jih moti-
jo vsiljivi oglasi: »Oglasi pred videom me res zelo motijo. Res, da se jih da po
nekaj sekundah prekiniti, ampak to vsiljevanje nečesa mi gre res na živce. Saj
razumem, da je za oglaševalce to ogromen trg in se da na razmeroma lahek
način ponuditi nek oglas, ampak res se mi ne dopadejo. Pa saj imajo možnost
na levem in desnem robu spletne strani za oglase, ne rabijo jih še v naključne
videe dodajat« (INFž39). Dvaindvajsetletni ekonomist iz Dekanov je glede
oglasov na YouTubu bolj prizanesljiv: »Jasno je, da mora tudi YouTube nekje
zaslužiti in oglasi so pač njihov glavni vir dohodka. Sam mislim, da so neiz-
bežni in se moramo na njih navaditi. Je pa res, da so oglasi pred videi nekoli-
ko moteči, medtem ko so tisti ob robovih povsem v redu. Je pa jasno, da ogla-
si morajo biti in jih kot take sprejemam in lahko rečem, da je dobrodošlo to,
da je objavljanje videov na YouTubu še vedno za vse brezplačno, kar pa omo-
gočajo predvsem oglasi. Kar se pa oglaševanja prek YouTuba tiče, pa mis-
lim, da je en izmed načinov, kako brezplačno objavljati oglase. Podobno je
tudi na Facebooku, kjer ustvarjajo podjetja svoje 'Fan' strani, ki so brezplač-
ne in potem na njih objavljajo nenazadnje tudi videe z YouTuba« (INFm37).
Podobno razumevajoče stališče do čedalje bolj vsiljivega in agresivnega na-
čina oglaševanja na YouTubu izpove informator, ki je glasbeni producent:
»Zdi se mi prou, seveda, da mora Youtube tut svoj kos kruha dobit iz košarce.
Ampak seveda so oglasi moteči. Včasih si si zavrtu neko playlisto in nisi imel
prekinitev. Na primer si si zaželel mirno glasbo in si imel naslednjih dvaj-
set pesmi samo to. Zdaj pa seveda, ker so tut oglasi narejeni tako, da so kar
se da glasni, bi rad ti na tiho poslušal neko muziko, se prestavi iz ene pesmi
na drugo, ti vmes udari oglas, ti ga seveda preskočiš ali pa počakaš da mine.
14 Za preizpraševanje tega, kako participacija in konsumpcija vplivata na youtuberski an-
gažma, gl. M. Laeeq Khan, »Social Media Engagements: What Motivates User Partici-
pation and Consumption on YouTube?«, Computers in Human Behavior, 66(2017), 236–
247.
328
skozi vzajemno situacijsko izmenjujejo. Participacija in konsumpcija se ne
zdita nujno v nasprotju, pač pa pri informatorjih uživata partikularne sta-
tuse vrednotenja.14 Jasno je, da imajo informatorji različne motivacije pri
raznovrstnih rabah YouTuba, v katerih se participatorni argumenti meša-
jo s sprejemanjem vsesplošnega marketinškega značaja platforme, kjer se
mnogo aktivnosti skoncentrira na promocijo ali avtopromocijo, monetiza-
cijo in spremljajoče sporne prakse, kakršna je piratstvo, kršenje avtorskih
pravic in intelektualne lastnine.
Ideja avtopromocije in promocije je pri informatorjih tematizirana v
širokem loku sladko-grenkih naziranj, doživljanj in presojanj. Na eni stra-
ni slavijo možnosti promocije in avtopromocije, na drugi strani jih moti-
jo vsiljivi oglasi: »Oglasi pred videom me res zelo motijo. Res, da se jih da po
nekaj sekundah prekiniti, ampak to vsiljevanje nečesa mi gre res na živce. Saj
razumem, da je za oglaševalce to ogromen trg in se da na razmeroma lahek
način ponuditi nek oglas, ampak res se mi ne dopadejo. Pa saj imajo možnost
na levem in desnem robu spletne strani za oglase, ne rabijo jih še v naključne
videe dodajat« (INFž39). Dvaindvajsetletni ekonomist iz Dekanov je glede
oglasov na YouTubu bolj prizanesljiv: »Jasno je, da mora tudi YouTube nekje
zaslužiti in oglasi so pač njihov glavni vir dohodka. Sam mislim, da so neiz-
bežni in se moramo na njih navaditi. Je pa res, da so oglasi pred videi nekoli-
ko moteči, medtem ko so tisti ob robovih povsem v redu. Je pa jasno, da ogla-
si morajo biti in jih kot take sprejemam in lahko rečem, da je dobrodošlo to,
da je objavljanje videov na YouTubu še vedno za vse brezplačno, kar pa omo-
gočajo predvsem oglasi. Kar se pa oglaševanja prek YouTuba tiče, pa mis-
lim, da je en izmed načinov, kako brezplačno objavljati oglase. Podobno je
tudi na Facebooku, kjer ustvarjajo podjetja svoje 'Fan' strani, ki so brezplač-
ne in potem na njih objavljajo nenazadnje tudi videe z YouTuba« (INFm37).
Podobno razumevajoče stališče do čedalje bolj vsiljivega in agresivnega na-
čina oglaševanja na YouTubu izpove informator, ki je glasbeni producent:
»Zdi se mi prou, seveda, da mora Youtube tut svoj kos kruha dobit iz košarce.
Ampak seveda so oglasi moteči. Včasih si si zavrtu neko playlisto in nisi imel
prekinitev. Na primer si si zaželel mirno glasbo in si imel naslednjih dvaj-
set pesmi samo to. Zdaj pa seveda, ker so tut oglasi narejeni tako, da so kar
se da glasni, bi rad ti na tiho poslušal neko muziko, se prestavi iz ene pesmi
na drugo, ti vmes udari oglas, ti ga seveda preskočiš ali pa počakaš da mine.
14 Za preizpraševanje tega, kako participacija in konsumpcija vplivata na youtuberski an-
gažma, gl. M. Laeeq Khan, »Social Media Engagements: What Motivates User Partici-
pation and Consumption on YouTube?«, Computers in Human Behavior, 66(2017), 236–
247.
328
