Page 331 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 331
nekoč med slovenskimi youtuberji ...
eventuelno Psyju. To, to men se zdi to rešen, men se zdi to daleč
najboljš rešen piratstvo. Oziroma tle je bl vprašanje avtorskih pra-
vic kukr piratsva, a ne. (INFm1)
Informator izpostavi, da je treba problem piratstva zastaviti pri vpra-
šanju njegove inhibicije. Meni, da je zgodovina zakonodaje na področju
prepovedi in preganjanja piratstva in drugih praks, povezanih z intelek-
tualno lastnino, predvsem zgodovina monopolov nad produkcijo in distri-
bucijo kulturnih dobrin: »To je lobi pač … pač to je pohlep pa nč druzga. V
osnovi je bil namen licenčne zakonodaje pa ubistvu patentne zakonodaje čist
drugačen, kukr je dans ratu, a ne. Mislm to se je v zadnjih pač 100 letih tolk
spremenl, da je zgubl svojo osnovno … osnoven namen je bil to, da pač ma
avtor 5 let al neki takšnega neko prednost, da bo to lažje prodal, zarad tega,
ker je tolk cajta vložu v to. Zdej pa je to šlo prek vsake meje, ker … oziroma
en cajta je blo tko … mislm to je zdej 70 … mislm predvsem v primeru Walt
Disneyja, se pravi oni so vzel ljudske pravljice, jih patentiral in zdej noben
drug ne sme uporabljat. Mislm to je bolano, idiotsko, bodmo pošteni, a ne. …
js štekam to, da ti ok ne smeš uporabljat zdej, k je nekdo in pa da ne morš kr
njegovo muzko dat na na na reklamo. Valda, sej to je prov, ne, če nekdo slu-
ži s tega. Ampak zdej v tem primeru, ko sem ti zdej reku, Walt Disney, to je
pa bolano itak.«
Enopomensko kritičen odnos do poslovnih praks oglaševanja na
YouTubu ima imetnica lepotnega kanala na YouTubu, saj jih povezuje z
manipulativnimi praksami izkrivljanja realnosti, ki se odvijajo na njenem
področju youtuberskega udejstvovanja: »Oglaševanje je zame zelo moteče.
Nekateri oglasi so dobesedno vsiljeni gledalcu med njegovo iskano vsebino.
V svetu lepotnih videov pa je veliko tudi oglaševanja lepotnih produktov, ki
so dekletom oziroma blogerjem poslani zato, da jim naredijo reklamo, tak-
rat res ne moreš vedeti, ali nekdo govori pristno iz srca in je izdelek vred-
no kupiti, ali pa je to zgolj zaradi honorarja« (INFž32). To kritiko pa je brž
čas treba razumeti v kontekstu njene izjave, da sama ne živi od poslov na
YouTubu, četudi ima z njim podpisano pogodbo, saj platformo uporablja
za namene družbenega mreženja in kot odskočno desko za projekte on-
kraj YouTubove ekonomije. Nekateri drugi informatorji skušajo raciona-
lizirati moteče oglaševalske strategije YouTuba s pojavom youtuberskega
zvezdništva. Zvezde potrebujejo promocijo, zvezde potrebujejo oglaševan-
je, še zlasti zato, ker je njihov transmedijski domet, kakor zatrjuje eden od
informatorjev, v resnici ozek v primerjavi z drugimi mediji: »To je v bistvu
ful zanimivo vprašanje, ker v zadnjih letih so nekateri YouTuberji postali, v
331
eventuelno Psyju. To, to men se zdi to rešen, men se zdi to daleč
najboljš rešen piratstvo. Oziroma tle je bl vprašanje avtorskih pra-
vic kukr piratsva, a ne. (INFm1)
Informator izpostavi, da je treba problem piratstva zastaviti pri vpra-
šanju njegove inhibicije. Meni, da je zgodovina zakonodaje na področju
prepovedi in preganjanja piratstva in drugih praks, povezanih z intelek-
tualno lastnino, predvsem zgodovina monopolov nad produkcijo in distri-
bucijo kulturnih dobrin: »To je lobi pač … pač to je pohlep pa nč druzga. V
osnovi je bil namen licenčne zakonodaje pa ubistvu patentne zakonodaje čist
drugačen, kukr je dans ratu, a ne. Mislm to se je v zadnjih pač 100 letih tolk
spremenl, da je zgubl svojo osnovno … osnoven namen je bil to, da pač ma
avtor 5 let al neki takšnega neko prednost, da bo to lažje prodal, zarad tega,
ker je tolk cajta vložu v to. Zdej pa je to šlo prek vsake meje, ker … oziroma
en cajta je blo tko … mislm to je zdej 70 … mislm predvsem v primeru Walt
Disneyja, se pravi oni so vzel ljudske pravljice, jih patentiral in zdej noben
drug ne sme uporabljat. Mislm to je bolano, idiotsko, bodmo pošteni, a ne. …
js štekam to, da ti ok ne smeš uporabljat zdej, k je nekdo in pa da ne morš kr
njegovo muzko dat na na na reklamo. Valda, sej to je prov, ne, če nekdo slu-
ži s tega. Ampak zdej v tem primeru, ko sem ti zdej reku, Walt Disney, to je
pa bolano itak.«
Enopomensko kritičen odnos do poslovnih praks oglaševanja na
YouTubu ima imetnica lepotnega kanala na YouTubu, saj jih povezuje z
manipulativnimi praksami izkrivljanja realnosti, ki se odvijajo na njenem
področju youtuberskega udejstvovanja: »Oglaševanje je zame zelo moteče.
Nekateri oglasi so dobesedno vsiljeni gledalcu med njegovo iskano vsebino.
V svetu lepotnih videov pa je veliko tudi oglaševanja lepotnih produktov, ki
so dekletom oziroma blogerjem poslani zato, da jim naredijo reklamo, tak-
rat res ne moreš vedeti, ali nekdo govori pristno iz srca in je izdelek vred-
no kupiti, ali pa je to zgolj zaradi honorarja« (INFž32). To kritiko pa je brž
čas treba razumeti v kontekstu njene izjave, da sama ne živi od poslov na
YouTubu, četudi ima z njim podpisano pogodbo, saj platformo uporablja
za namene družbenega mreženja in kot odskočno desko za projekte on-
kraj YouTubove ekonomije. Nekateri drugi informatorji skušajo raciona-
lizirati moteče oglaševalske strategije YouTuba s pojavom youtuberskega
zvezdništva. Zvezde potrebujejo promocijo, zvezde potrebujejo oglaševan-
je, še zlasti zato, ker je njihov transmedijski domet, kakor zatrjuje eden od
informatorjev, v resnici ozek v primerjavi z drugimi mediji: »To je v bistvu
ful zanimivo vprašanje, ker v zadnjih letih so nekateri YouTuberji postali, v
331
