Page 45 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
skogorskih smučarskih spektaklov v osemdesetih. Med različnimi lokalno
in nacionalno obarvanimi diskurzi ali njihovimi posameznimi elemen-
ti, ki jih na tem mestu ne moremo podrobneje analizirati ali kontekstu-
alizirati, naj navedemo le nekaj najbolj prepoznavnih: sama podkorenska
strmina kot izziv, vreden spoštovanja vsakega, ki se po njej upa spustiti;
naturalistične ideologije, vezane na lepote Gorenjske; pozitivna kulturna
konstrukcija lokalnih organizatorjev (vrednote, vnema, požrtvovalnost) in
gostiteljski diskurzi;8 nabuhla lokalna in nacionalna ikonografija (zastave,
transparenti, napisi); slovenski smučarji kot center kranjskogorskega smu-
čarskega univerzuma; avtentizacija odnosa med kranjskogorskim občin-
stvom ob progi in smučarji; legende o prednikih oziroma snovalcih ideje o
Pokalu Vitranc; turistični diskurzi in konstrukcija nacionalne smučarske
destinacije; projekcije ekonomskih subjektov; lokalna kulinarika; folkloriz-
mi; prisotnost medijev; televizijska dramatizacija in reprodukcija dogod-
ka; zmage slovenskih smučarjev kot najmočnejši trenutki oziroma erup-
tivni vrhunci identifikacije; in še bi lahko naštevali. Nacionalna televizija s
tem, ko ob vsakoletnih prenosih kranjskogorskih tekem svetovnega pokala
gledalce ponovno spomni na najbolj bleščeče trenutke iz zgodovine kranj-
skogorskih smučarskih prireditev, utrjuje pripadnost gledalcev zamišljeni
smučarski naciji.
Ko je veleslalomist Jure Franko 1984 na zimskih olimpijskih igrah v
Sarajevu osvojil srebrno kolajno, ki je bila prva slovenska in jugoslovan-
ska na zimskih olimpijskih igrah, je postal tako priljubljen v Sarajevu in
drugod po nekdanji Jugoslaviji, da je po Sarajevu začel krožiti rek Volimo
Jureta više od bureka [Jureta imamo rajši kakor burek]. Eden od naših in-
formatorjev, časopisni športni poročevalec iz jugoslovanskih časov, je v po-
govoru takole opisal pomen sarajevskih olimpijskih iger za slovensko na-
cionalno identifikacijo:
Zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984 so bile po mojem še
posebej pomembne za Slovence, saj so te olimpijske igre dokonč-
no potrdile slovensko superiornost v smučanju. Cela Jugoslavija je
bila ob nastopu naših prilepljena na kavč pred televizijski zaslon.
8 Za diskusijo o kulturnih konstrukcijah in družbenih reprezentacijah gostiteljske identi-
tete na področju športnih dogodkov glej Blain in dr., zlasti poglavje o konstrukciji iden-
titete mesta Barcelona, Katalonije in Španije kot prirediteljice poletnih olimpijskih iger
leta 1992 (1993: 156–199). Prav tako je koristen zbornik Arneja Martina Klausena (1999)
o produkciji norveške kulture za domače in tuje medijske javnosti skozi spektakel slo-
vesne otvoritve zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju leta 1994.
45
skogorskih smučarskih spektaklov v osemdesetih. Med različnimi lokalno
in nacionalno obarvanimi diskurzi ali njihovimi posameznimi elemen-
ti, ki jih na tem mestu ne moremo podrobneje analizirati ali kontekstu-
alizirati, naj navedemo le nekaj najbolj prepoznavnih: sama podkorenska
strmina kot izziv, vreden spoštovanja vsakega, ki se po njej upa spustiti;
naturalistične ideologije, vezane na lepote Gorenjske; pozitivna kulturna
konstrukcija lokalnih organizatorjev (vrednote, vnema, požrtvovalnost) in
gostiteljski diskurzi;8 nabuhla lokalna in nacionalna ikonografija (zastave,
transparenti, napisi); slovenski smučarji kot center kranjskogorskega smu-
čarskega univerzuma; avtentizacija odnosa med kranjskogorskim občin-
stvom ob progi in smučarji; legende o prednikih oziroma snovalcih ideje o
Pokalu Vitranc; turistični diskurzi in konstrukcija nacionalne smučarske
destinacije; projekcije ekonomskih subjektov; lokalna kulinarika; folkloriz-
mi; prisotnost medijev; televizijska dramatizacija in reprodukcija dogod-
ka; zmage slovenskih smučarjev kot najmočnejši trenutki oziroma erup-
tivni vrhunci identifikacije; in še bi lahko naštevali. Nacionalna televizija s
tem, ko ob vsakoletnih prenosih kranjskogorskih tekem svetovnega pokala
gledalce ponovno spomni na najbolj bleščeče trenutke iz zgodovine kranj-
skogorskih smučarskih prireditev, utrjuje pripadnost gledalcev zamišljeni
smučarski naciji.
Ko je veleslalomist Jure Franko 1984 na zimskih olimpijskih igrah v
Sarajevu osvojil srebrno kolajno, ki je bila prva slovenska in jugoslovan-
ska na zimskih olimpijskih igrah, je postal tako priljubljen v Sarajevu in
drugod po nekdanji Jugoslaviji, da je po Sarajevu začel krožiti rek Volimo
Jureta više od bureka [Jureta imamo rajši kakor burek]. Eden od naših in-
formatorjev, časopisni športni poročevalec iz jugoslovanskih časov, je v po-
govoru takole opisal pomen sarajevskih olimpijskih iger za slovensko na-
cionalno identifikacijo:
Zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984 so bile po mojem še
posebej pomembne za Slovence, saj so te olimpijske igre dokonč-
no potrdile slovensko superiornost v smučanju. Cela Jugoslavija je
bila ob nastopu naših prilepljena na kavč pred televizijski zaslon.
8 Za diskusijo o kulturnih konstrukcijah in družbenih reprezentacijah gostiteljske identi-
tete na področju športnih dogodkov glej Blain in dr., zlasti poglavje o konstrukciji iden-
titete mesta Barcelona, Katalonije in Španije kot prirediteljice poletnih olimpijskih iger
leta 1992 (1993: 156–199). Prav tako je koristen zbornik Arneja Martina Klausena (1999)
o produkciji norveške kulture za domače in tuje medijske javnosti skozi spektakel slo-
vesne otvoritve zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju leta 1994.
45
