Page 44 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 44
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
nalno eksplozivna. Komentatorji in poročevalci so ga denimo predstavljali
kot intelektualca med športniki, ki je gojil razmišljujoč odnos do smučan-
ja in športa sploh. Nacionalna identifikacija z njegovo osebnostjo in uspehi
vsekakor ni bila tako intenzivna, kakor je to bilo v primeru Križaja, ki je
bila tako rekoč popolna, saj je nekatere zmotilo to, da je namesto na ta-
krat »svetih« Elanovih smučal na Rossignolovih smučeh. Blagovna znamka
Elan je takrat bila nedotakljivi simbol slovenske smučarije, ki ni reprezen-
tirala uspeha slovenskega profesionalnega smučanja, pač pa je bila zelo tes-
no povezana z drugimi aktivnostmi, konstitutivnimi za nacionalno identi-
fikacijo: bila je denimo sinonim za preživljanje zimskih počitnic na vaških
vzpetinah ali znanih nacionalnih smučarskih destinacijah skorajda vsake
slovenske družine, spodbujala je smučarsko industrijo, komercializacijo
smučarskega športa, predvsem pa skrbela za popularizacijo smučanja tudi
med navadnimi ljudmi, zaradi česar je instrumentalizacija elanovske smu-
čarske ideologije dosegla tako rekoč vsako slovensko vas in njene prebival-
ce mobilizirala v ponosne lastnike nacionalne smučarske opreme. Ali ka-
kor zapiše komentator Uroš Mencinger v časopisu Večer:
Ko je Mateja Svet v ameriškem mondenem smučarskem centru
Vail z elankami osvojila naslov svetovne prvakinje, je to bila fe-
nomenalna predstavitev nove kolekcije smuči begunjske tovarne;
prav na tem prvenstvu jo je Elan prvič prikazal. Ko je le dan kas-
neje Tomaž Čižman s številko 22 osvojil bronasto medaljo sve-
tovnega prvenstva v superveleslalomu, to ni bila več le promocija
novega modela, tudi ne le prvovrstno presenečenje svetovnega pr-
venstva, temveč že znak za preplah. Za preplah pri Elanovih kon-
kurentih. (Mencinger 1989: 4)
A če je na podkorenski strmini zmagal Šved Stenmark, je to bilo sko-
raj tako, kakor da bi zmagal slovenski smučar, saj »je zmagal na elankah«. S
privrženostjo slovenski blagovni znamki smuči je tuji smučar lahko postal
deloma tudi »naš«, pa tudi njegovi uspehi. Ta podatek torej rahlja predsta-
vo o izključni indigenistični konstituciji slovenskega smučanja kot nacio-
nalnega športa, hkrati pa nakazuje na njen precej arbitraren značaj, saj se
lahko kot njen reprezentant ali sestavina pojavi tako rekoč karkoli, kar naj-
de dovolj trdno oporo v ideji slovenstva ali zgolj povezavo s kakšnim nje-
nim elementom.
Iz gornjih pričevanj, prikazov in omemb lahko samo zaslutimo razsež-
nost elementov in diskurzov, ki so sestavljali kulturno konstrukcijo kranj-
44
nalno eksplozivna. Komentatorji in poročevalci so ga denimo predstavljali
kot intelektualca med športniki, ki je gojil razmišljujoč odnos do smučan-
ja in športa sploh. Nacionalna identifikacija z njegovo osebnostjo in uspehi
vsekakor ni bila tako intenzivna, kakor je to bilo v primeru Križaja, ki je
bila tako rekoč popolna, saj je nekatere zmotilo to, da je namesto na ta-
krat »svetih« Elanovih smučal na Rossignolovih smučeh. Blagovna znamka
Elan je takrat bila nedotakljivi simbol slovenske smučarije, ki ni reprezen-
tirala uspeha slovenskega profesionalnega smučanja, pač pa je bila zelo tes-
no povezana z drugimi aktivnostmi, konstitutivnimi za nacionalno identi-
fikacijo: bila je denimo sinonim za preživljanje zimskih počitnic na vaških
vzpetinah ali znanih nacionalnih smučarskih destinacijah skorajda vsake
slovenske družine, spodbujala je smučarsko industrijo, komercializacijo
smučarskega športa, predvsem pa skrbela za popularizacijo smučanja tudi
med navadnimi ljudmi, zaradi česar je instrumentalizacija elanovske smu-
čarske ideologije dosegla tako rekoč vsako slovensko vas in njene prebival-
ce mobilizirala v ponosne lastnike nacionalne smučarske opreme. Ali ka-
kor zapiše komentator Uroš Mencinger v časopisu Večer:
Ko je Mateja Svet v ameriškem mondenem smučarskem centru
Vail z elankami osvojila naslov svetovne prvakinje, je to bila fe-
nomenalna predstavitev nove kolekcije smuči begunjske tovarne;
prav na tem prvenstvu jo je Elan prvič prikazal. Ko je le dan kas-
neje Tomaž Čižman s številko 22 osvojil bronasto medaljo sve-
tovnega prvenstva v superveleslalomu, to ni bila več le promocija
novega modela, tudi ne le prvovrstno presenečenje svetovnega pr-
venstva, temveč že znak za preplah. Za preplah pri Elanovih kon-
kurentih. (Mencinger 1989: 4)
A če je na podkorenski strmini zmagal Šved Stenmark, je to bilo sko-
raj tako, kakor da bi zmagal slovenski smučar, saj »je zmagal na elankah«. S
privrženostjo slovenski blagovni znamki smuči je tuji smučar lahko postal
deloma tudi »naš«, pa tudi njegovi uspehi. Ta podatek torej rahlja predsta-
vo o izključni indigenistični konstituciji slovenskega smučanja kot nacio-
nalnega športa, hkrati pa nakazuje na njen precej arbitraren značaj, saj se
lahko kot njen reprezentant ali sestavina pojavi tako rekoč karkoli, kar naj-
de dovolj trdno oporo v ideji slovenstva ali zgolj povezavo s kakšnim nje-
nim elementom.
Iz gornjih pričevanj, prikazov in omemb lahko samo zaslutimo razsež-
nost elementov in diskurzov, ki so sestavljali kulturno konstrukcijo kranj-
44
