Page 43 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 43
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
mi zapisal v zgodovino Pokala Vitranc in našega smučanja sploh.
(Židan 2001: 13)
Križaja sta kranjskogorski zmagi tudi, če ne predvsem s pomočjo slo-
venskih medijev7 in ob vsejugoslovanski pozornosti spektakularno »pone-
sli« na prestol prve legende slovenskega in jugoslovanskega smučanja. A ni
bil edini, ki je doživel magijo silne nacionalne identifikacije s svojim uspe-
hom. Ko je Rok Petrovič decembra 1985 na podkorenskem slalomišču zma-
gal, in to pred svetovnim prvakom Švedom Jonasom Nilssonom, so radij-
ski in televizijski komentatorji ter časopisni poročevalci dosežek opisali kot
»čudovito zmago nove slovenske moči v beli karavani«. Rok Petrovič je po
zmagi v Kranjski Gori svoja doživetja opisal takole:
Nikoli ne bom pozabil, kako spontano in človeško toplo so me po
tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori zaustavili Podkorenčani:
dobil sem kos domačega kruha in klobaso, poljub najlepšega va-
škega dekleta in čestitke najstarejšega Gorenjca, ki mi je dejal:
»Rok, vesel sem, da si zmagal na mojem travniku.« (Židan 2001: 14)
Medijska transformacija Križaja iz preprostega tržiškega fanta v legen-
darnega »smučarskega kekca« (Dnevnik 1984) in »nacionalnega heroja be-
lih strmin« (Mal 1983) je bila silovita in je vključevala takšne spektakelske
elemente, kakor denimo kolektivno evforijo nacionalne skupnosti, silovito
ikonizacijo športnika skozi osebnostne lastnosti, konstantno medijsko re-
produkcijo športnikovih preteklih uspehov, heroizacijo smučarskih veščin,
glorifikacijo smučarskih prog, na katerih je uspešno nastopil, ipd., zara-
di česar je javnost pričakovala, da se Križajeva smučarska pravljica kon-
ča tej spektakularni hipertrofiji njegove kariere primerno. In res, Križaj je
kariero končal v velikem slogu na zadnji tekmi sezone 1987/88 v avstrij-
skem Saalbachu, ko si je tik pred ciljem odpel smuči in peš prestopil ciljno
črto in nadaljeval hojo v ciljno areno, s čimer je v Sloveniji sprožil skoraj-
da kolektivni trans. Medijska transformacija Petroviča je bila manj emocio-
7 Gl. časopisne prispevke: »Prva zmaga Križaja doma«, Delo, 22. marec 1982, str. 1; Jože
Dekleva, »V finišu svetovnega pokala Križaj zmagal na Vitrancu«, Delo, 22. marec 1982,
str. 9; »Tisoči pozdravili Križaja«, Dnevnik, 22. marec 1982, str. 1; »Križaj zmagal pred
30.000 gledalci«, Dnevnik, 22. marec 1982, str. 5; Mirko Lorenci, »Križaj pred Stenmar-
kom!«, Večer, 22. marec 1982, str. 7; Jože Dekleva, »Naša nepozabna slalomska dne-
va«, Delo, 21. december 1986; Vito Divac, »'Živi led' na Vitrancu«, Delo, 19. december
1986, str. 15; »Naše zmagoslavje za letopise«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 1; Jože Po-
gačnik, »Zmagoslavje ob koncu 'črnega decembra'«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 5;
Tomaž Skale, »'Foto' spomin na veliko zmagoslavje«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 6.
43
mi zapisal v zgodovino Pokala Vitranc in našega smučanja sploh.
(Židan 2001: 13)
Križaja sta kranjskogorski zmagi tudi, če ne predvsem s pomočjo slo-
venskih medijev7 in ob vsejugoslovanski pozornosti spektakularno »pone-
sli« na prestol prve legende slovenskega in jugoslovanskega smučanja. A ni
bil edini, ki je doživel magijo silne nacionalne identifikacije s svojim uspe-
hom. Ko je Rok Petrovič decembra 1985 na podkorenskem slalomišču zma-
gal, in to pred svetovnim prvakom Švedom Jonasom Nilssonom, so radij-
ski in televizijski komentatorji ter časopisni poročevalci dosežek opisali kot
»čudovito zmago nove slovenske moči v beli karavani«. Rok Petrovič je po
zmagi v Kranjski Gori svoja doživetja opisal takole:
Nikoli ne bom pozabil, kako spontano in človeško toplo so me po
tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori zaustavili Podkorenčani:
dobil sem kos domačega kruha in klobaso, poljub najlepšega va-
škega dekleta in čestitke najstarejšega Gorenjca, ki mi je dejal:
»Rok, vesel sem, da si zmagal na mojem travniku.« (Židan 2001: 14)
Medijska transformacija Križaja iz preprostega tržiškega fanta v legen-
darnega »smučarskega kekca« (Dnevnik 1984) in »nacionalnega heroja be-
lih strmin« (Mal 1983) je bila silovita in je vključevala takšne spektakelske
elemente, kakor denimo kolektivno evforijo nacionalne skupnosti, silovito
ikonizacijo športnika skozi osebnostne lastnosti, konstantno medijsko re-
produkcijo športnikovih preteklih uspehov, heroizacijo smučarskih veščin,
glorifikacijo smučarskih prog, na katerih je uspešno nastopil, ipd., zara-
di česar je javnost pričakovala, da se Križajeva smučarska pravljica kon-
ča tej spektakularni hipertrofiji njegove kariere primerno. In res, Križaj je
kariero končal v velikem slogu na zadnji tekmi sezone 1987/88 v avstrij-
skem Saalbachu, ko si je tik pred ciljem odpel smuči in peš prestopil ciljno
črto in nadaljeval hojo v ciljno areno, s čimer je v Sloveniji sprožil skoraj-
da kolektivni trans. Medijska transformacija Petroviča je bila manj emocio-
7 Gl. časopisne prispevke: »Prva zmaga Križaja doma«, Delo, 22. marec 1982, str. 1; Jože
Dekleva, »V finišu svetovnega pokala Križaj zmagal na Vitrancu«, Delo, 22. marec 1982,
str. 9; »Tisoči pozdravili Križaja«, Dnevnik, 22. marec 1982, str. 1; »Križaj zmagal pred
30.000 gledalci«, Dnevnik, 22. marec 1982, str. 5; Mirko Lorenci, »Križaj pred Stenmar-
kom!«, Večer, 22. marec 1982, str. 7; Jože Dekleva, »Naša nepozabna slalomska dne-
va«, Delo, 21. december 1986; Vito Divac, »'Živi led' na Vitrancu«, Delo, 19. december
1986, str. 15; »Naše zmagoslavje za letopise«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 1; Jože Po-
gačnik, »Zmagoslavje ob koncu 'črnega decembra'«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 5;
Tomaž Skale, »'Foto' spomin na veliko zmagoslavje«, Dnevnik, 22. december 1986, str. 6.
43
