Page 54 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 54
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
vzajemnem pozitivnem, a tudi cenzuriranem ozračju. Toda v devetdesetih
letih Jure Košir ponudi nov model medijske konstrukcije slovenskega smu-
čarja. Prvič zmaga leta 1993 v slalomu v italijanski Madonni di Campiglio,
kjer za devet stotink premaga favoriziranega italijanskega smučarskega su-
perzvezdnika Alberta Tombo. Slovenski poročevalci, novinarji in komen-
tatorji slavijo novega slovenskega šampiona kot »nespornega nasledni-
ka Alberta Tombe« in kot edinega smučarja, ki lahko nadvse uspešnega
italijanskega smučarskega šov-makerja vrže s prestola. Koširjeva bronas-
ta olimpijska medalja iz Lillehammerja leta 1994 in tri zmage v svetovnem
pokalu so bile v domačem tisku in na televiziji nenehno predmet statistič-
nih in »stilskih« primerjav z razvpitim Italijanom, ki je bil znan po tem,
da je številne svoje zmage znal obrniti sebi v prid po skoraj melodrama-
tičnih preobratih na progi. Ko je leta 1999 Košir zmagal na »sveti« strmini
slovenske slalomske tradicije v Kranjski Gori, se je tako rekoč »tresla« vsa
Slovenija. V prvih televizijskih intervjujih je bil prikazan kot zrel in odlo-
čen smučar, ki »zna smučati z glavo«. Njegovi uspehi v Kranjski Gori so
bili še posebej poveličevani, saj jih je kot član Alpskega smučarskega kluba
Kranjska Gora dosegel tako rekoč na domačem terenu, kjer je že od »rane
mladosti občudoval svetovne smučarske ase«, zaradi česar je bila identifi-
kacija lokalnega prebivalstva in zvestih privržencev z uspehom izjemna,
neposredna in nabita s čustvi.16
Toda Košir se v nasprotju s svojimi predhodniki izkaže veščega tudi v
odnosu z mediji in različnimi javnostmi. V izjavah deluje premišljeno, ar-
tikulirano in dinamično: ima svoje mnenje, vendar vselej skrbi, da z njim
ne pride v potencialen konflikt s funkcionarji slovenske smučarije in pred-
stavniki medijev. Njegov odnos do medijev je enakovreden, stanoviten, re-
kli bi partnerski, zaradi česar ga komentatorji na slovenskem nacionalnem
radiu in televiziji znajo pogosto med prenosi tekem lepo nagraditi s pohva-
lami ali naklonjenim komentarjem. V primerjavi s predhodniki se Košir ne
zapre v smučarski univerzum, temveč se že med tekmovalno kariero vses-
kozi spogleduje s popularno kulturo in šovbiznisom. V času smučarske ka-
riere se poda v glasbene vode in posname skupaj z reprezentančnimi ko-
legicami nekaj raperskih skladb, od katerih postane slovenski hit »Včasih
smučam hit', včasih pa počas'«. S tem je Košir iz športnih kronik in rub-
rik vstopil v svet tabloidov: pomembno je postalo njegovo zasebno življen-
16 Prim. Borut Šauta, »Zmagoslavje pod Vitrancem«, Delo, 7. januar 1999, str. 1; Jože Po-
gačnik, »Jure dosanjal svoje sanje«, Dnevnik, 7. januar 1999, str. 23; »Za Križajem in Pet-
rovičem še Košir«, Dnevnik, 7. januar 1999, str. 23; Pukl, Sašo (1999) »Uresničene Košir-
jeve sanje«, Večer, 7. januar 1999, str. 1.
54
vzajemnem pozitivnem, a tudi cenzuriranem ozračju. Toda v devetdesetih
letih Jure Košir ponudi nov model medijske konstrukcije slovenskega smu-
čarja. Prvič zmaga leta 1993 v slalomu v italijanski Madonni di Campiglio,
kjer za devet stotink premaga favoriziranega italijanskega smučarskega su-
perzvezdnika Alberta Tombo. Slovenski poročevalci, novinarji in komen-
tatorji slavijo novega slovenskega šampiona kot »nespornega nasledni-
ka Alberta Tombe« in kot edinega smučarja, ki lahko nadvse uspešnega
italijanskega smučarskega šov-makerja vrže s prestola. Koširjeva bronas-
ta olimpijska medalja iz Lillehammerja leta 1994 in tri zmage v svetovnem
pokalu so bile v domačem tisku in na televiziji nenehno predmet statistič-
nih in »stilskih« primerjav z razvpitim Italijanom, ki je bil znan po tem,
da je številne svoje zmage znal obrniti sebi v prid po skoraj melodrama-
tičnih preobratih na progi. Ko je leta 1999 Košir zmagal na »sveti« strmini
slovenske slalomske tradicije v Kranjski Gori, se je tako rekoč »tresla« vsa
Slovenija. V prvih televizijskih intervjujih je bil prikazan kot zrel in odlo-
čen smučar, ki »zna smučati z glavo«. Njegovi uspehi v Kranjski Gori so
bili še posebej poveličevani, saj jih je kot član Alpskega smučarskega kluba
Kranjska Gora dosegel tako rekoč na domačem terenu, kjer je že od »rane
mladosti občudoval svetovne smučarske ase«, zaradi česar je bila identifi-
kacija lokalnega prebivalstva in zvestih privržencev z uspehom izjemna,
neposredna in nabita s čustvi.16
Toda Košir se v nasprotju s svojimi predhodniki izkaže veščega tudi v
odnosu z mediji in različnimi javnostmi. V izjavah deluje premišljeno, ar-
tikulirano in dinamično: ima svoje mnenje, vendar vselej skrbi, da z njim
ne pride v potencialen konflikt s funkcionarji slovenske smučarije in pred-
stavniki medijev. Njegov odnos do medijev je enakovreden, stanoviten, re-
kli bi partnerski, zaradi česar ga komentatorji na slovenskem nacionalnem
radiu in televiziji znajo pogosto med prenosi tekem lepo nagraditi s pohva-
lami ali naklonjenim komentarjem. V primerjavi s predhodniki se Košir ne
zapre v smučarski univerzum, temveč se že med tekmovalno kariero vses-
kozi spogleduje s popularno kulturo in šovbiznisom. V času smučarske ka-
riere se poda v glasbene vode in posname skupaj z reprezentančnimi ko-
legicami nekaj raperskih skladb, od katerih postane slovenski hit »Včasih
smučam hit', včasih pa počas'«. S tem je Košir iz športnih kronik in rub-
rik vstopil v svet tabloidov: pomembno je postalo njegovo zasebno življen-
16 Prim. Borut Šauta, »Zmagoslavje pod Vitrancem«, Delo, 7. januar 1999, str. 1; Jože Po-
gačnik, »Jure dosanjal svoje sanje«, Dnevnik, 7. januar 1999, str. 23; »Za Križajem in Pet-
rovičem še Košir«, Dnevnik, 7. januar 1999, str. 23; Pukl, Sašo (1999) »Uresničene Košir-
jeve sanje«, Večer, 7. januar 1999, str. 1.
54
