Page 59 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 59
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
Televizijska ritualizacija paradnega športa
Kakor že omenjeno, se je v alpskih deželah smučanje v zadnjih desetletjih
razvilo v specifičen televizijski šport. Namen takega televizijskega športa
je, da je s strani televizijskih ustvarjalcev predstavljen kot edini pravi šport.
Nacionalne televizije so tako v teh deželah igrale ključno vlogo pri kulturni
transformaciji tistih športov, katerih atraktivnost in razvoj je bil neposred-
no odvisen od medijev in tehnologije. Dinamika, dramaturgija, atraktiv-
nost, tradicija, bogato kulturno zaledje in naravne danosti so bili tisti pogo-
ji, ki so alpsko smučanje v teh deželah naredili tako zanimivo in privlačno
za televizijsko pokrivanje. Športni komentator na TV Slovenija, eden od
naših informatorjev, je tako združil vtise o vlogi smučarskih prenosov na
slovenski nacionalni televiziji:
Smučarski prenosi imajo na naši nacionalki že od nekdaj neko po-
sebno vlogo. Poleg tega imajo v primerjavi z drugimi športi že od
nekdaj visoko gledanost, kar je sicer mal’ nenavadno, glede na to,
da se dogajajo dopoldan ali zgodaj popoldan, in ne v kakem ve-
černem prime timeu, kot so nogometne tekme ali atletski mitingi,
ko se nekako pričakuje, da je večina ljudi doma in gleda televizijo.
Skratka, tudi podatki o gledanosti potrjujejo, da je smučanje glo-
boko vtisnjeno v zavest slovenskega televizijskega gledalca.
Spodnja primerjalna analiza gledanosti nekaj izbranih prenosov sla-
lomskih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju za obdobje 2001–
2009 signalizira paradni status, ki ga alpsko smučanje uživa v programski
strukturi drugega programa nacionalne televizije. Ta privilegiranost
se ne kaže le v odstotku gledanosti ali številu aktualnih gledalcev, pač
pa tudi v jasno začrtani kontinuiteti, ki jo ima v strukturi programa.
Televizija je tako za gledalca prenose smučarskih tekem s prizorišč, ki
so že leta tradicionalna shajališča karavane tekem svetovnega pokala v
alpskem smučanju, kakor so denimo Wengen, Kitzbüchel ali Kranjska
Gora, preobrazila v predvidljiv in visoko medijsko ritualiziran koledar.
To še zlasti drži za domači dve in za dve tuji v karavani smučarskih tekem
najbolj čislani in renomirani prizorišči, švicarski Wengen in avstrijski
Kitzbüchel. Zgolj za ilustracijo si oglejmo gibanje števila gledalcev
prenosov finalnega teka tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju s
treh renomiranih »moških« slalomskih prizorišč (Wengen, Kitzbüchel,
Kranjska Gora) in domačega »ženskega« (Maribor).
59
Televizijska ritualizacija paradnega športa
Kakor že omenjeno, se je v alpskih deželah smučanje v zadnjih desetletjih
razvilo v specifičen televizijski šport. Namen takega televizijskega športa
je, da je s strani televizijskih ustvarjalcev predstavljen kot edini pravi šport.
Nacionalne televizije so tako v teh deželah igrale ključno vlogo pri kulturni
transformaciji tistih športov, katerih atraktivnost in razvoj je bil neposred-
no odvisen od medijev in tehnologije. Dinamika, dramaturgija, atraktiv-
nost, tradicija, bogato kulturno zaledje in naravne danosti so bili tisti pogo-
ji, ki so alpsko smučanje v teh deželah naredili tako zanimivo in privlačno
za televizijsko pokrivanje. Športni komentator na TV Slovenija, eden od
naših informatorjev, je tako združil vtise o vlogi smučarskih prenosov na
slovenski nacionalni televiziji:
Smučarski prenosi imajo na naši nacionalki že od nekdaj neko po-
sebno vlogo. Poleg tega imajo v primerjavi z drugimi športi že od
nekdaj visoko gledanost, kar je sicer mal’ nenavadno, glede na to,
da se dogajajo dopoldan ali zgodaj popoldan, in ne v kakem ve-
černem prime timeu, kot so nogometne tekme ali atletski mitingi,
ko se nekako pričakuje, da je večina ljudi doma in gleda televizijo.
Skratka, tudi podatki o gledanosti potrjujejo, da je smučanje glo-
boko vtisnjeno v zavest slovenskega televizijskega gledalca.
Spodnja primerjalna analiza gledanosti nekaj izbranih prenosov sla-
lomskih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju za obdobje 2001–
2009 signalizira paradni status, ki ga alpsko smučanje uživa v programski
strukturi drugega programa nacionalne televizije. Ta privilegiranost
se ne kaže le v odstotku gledanosti ali številu aktualnih gledalcev, pač
pa tudi v jasno začrtani kontinuiteti, ki jo ima v strukturi programa.
Televizija je tako za gledalca prenose smučarskih tekem s prizorišč, ki
so že leta tradicionalna shajališča karavane tekem svetovnega pokala v
alpskem smučanju, kakor so denimo Wengen, Kitzbüchel ali Kranjska
Gora, preobrazila v predvidljiv in visoko medijsko ritualiziran koledar.
To še zlasti drži za domači dve in za dve tuji v karavani smučarskih tekem
najbolj čislani in renomirani prizorišči, švicarski Wengen in avstrijski
Kitzbüchel. Zgolj za ilustracijo si oglejmo gibanje števila gledalcev
prenosov finalnega teka tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju s
treh renomiranih »moških« slalomskih prizorišč (Wengen, Kitzbüchel,
Kranjska Gora) in domačega »ženskega« (Maribor).
59