Page 57 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 57
ko smuča televizija: antropološka študija kulturne transformacije ...
dividualizirani, poudarjen je profesionalizem v športu, načrtno izgraje-
vanje osebne kariere, nemoteno prehajanje med družbenimi domenami,
samoiniciativnost, konformizem, vpetost v družbeno konjunkturo, mul-
titalentiranost, vključenost v šovbiznis, odprtost za odnos z nosilci oblasti,
instrumentalizirani stiki z javnostjo, skrb za medijsko podobo in samopro-
mocijo, če naj ostanemo le pri nekaj od elementov.
Tudi primera medijske konstrukcije in družbene avtoprezentaci-
je Špele Pretnar in Tine Maze, dveh slovenskih »postmilenijskih smučar-
skih zvezdnic«, bazirata na komercialni orientaciji, pri kateri je smučar-
ski šport reprezentiran kot zapleteno prizorišče prepletanja posla, trgovine,
stroke, tehnologije, turizma, medijev, zabave in zvezdništva, a lahko zlas-
ti v primeru Tine Maze opazimo nekatera bistvena odstopanja od pred-
hodno opisanega Koširjevega modela, še zlasti kar zadeva odnos do me-
dijev in smučarskih funkcionarjev. Po številu zmag v svetovnem pokalu je
v sezoni 2008/09 prehitela Matejo Svet in tedaj z osmimi zmagami posta-
la najboljša slovenska smučarka (od takrat dalje pa jih je nanizala skoraj-
da še dvakrat toliko). Prvo zmago v karieri je dosegla leta 2003 v veleslalo-
mu v Söldnu, ko ji je bilo dvajset let, nato pa je sledilo desetletje, v katerem
ni manjkalo ne padcev ne vzponov, v okviru katerih je dosegla štiri olim-
pijske medalje (zlato v smuku in veleslalomu v Sočiju 2014 ter srebro v ve-
leslalomu in superveleslalomu v Vancouvru 2010), šest medalj svetovnih
prvenstev (zlato v superveleslalomu in srebro v superkombinaciji in vele-
slalomu v Schladmingu 2013, zlato v veleslalomu in srebro v superkombi-
naciji v Garmischu 2011, srebro v veleslalomu v Val D'Iseru 2009), 23 zmag
v svetovnem pokalu (od tega tri v »domačem Mariboru«) ter v sanjski se-
zoni 2012/13 poskrbela za številne rekorde. Toda znameniti stavek barona
Pierra de Coubertina »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«, ki označu-
je obdobje modernega olimpizma in sodobnega športa, že kar nekaj časa
v profesionalnem športu ne velja več, saj so v ospredju rezultati, rekordi in
zmage. Primer Tine Maze, ki se je v smučarski sezoni 2008/09 ločila od eki-
pe slovenske smučarske reprezentance in s svojo ekipo začela samostojno
trenirati, je ilustrativen v tem, kako so današnji športni uspehi in rezulta-
ti neposredno vpeti v svet sponzorstva in finančne transakcije. Smučanje je
tako postalo integralni del ekonomske izmenjave in poslovnih praks spon-
zorjev, ki so v poziciji, da odločajo o športnih usodah posameznega špor-
tnika, omogočajo podaljšanje ali skrajšanje njegove profesionalne športne
kariere in pomagajo reševati nekatere napetosti znotraj razmerja med špor-
tnimi ambicijami, nacionalnimi agendami in ekonomijo dobrin in potro-
57
dividualizirani, poudarjen je profesionalizem v športu, načrtno izgraje-
vanje osebne kariere, nemoteno prehajanje med družbenimi domenami,
samoiniciativnost, konformizem, vpetost v družbeno konjunkturo, mul-
titalentiranost, vključenost v šovbiznis, odprtost za odnos z nosilci oblasti,
instrumentalizirani stiki z javnostjo, skrb za medijsko podobo in samopro-
mocijo, če naj ostanemo le pri nekaj od elementov.
Tudi primera medijske konstrukcije in družbene avtoprezentaci-
je Špele Pretnar in Tine Maze, dveh slovenskih »postmilenijskih smučar-
skih zvezdnic«, bazirata na komercialni orientaciji, pri kateri je smučar-
ski šport reprezentiran kot zapleteno prizorišče prepletanja posla, trgovine,
stroke, tehnologije, turizma, medijev, zabave in zvezdništva, a lahko zlas-
ti v primeru Tine Maze opazimo nekatera bistvena odstopanja od pred-
hodno opisanega Koširjevega modela, še zlasti kar zadeva odnos do me-
dijev in smučarskih funkcionarjev. Po številu zmag v svetovnem pokalu je
v sezoni 2008/09 prehitela Matejo Svet in tedaj z osmimi zmagami posta-
la najboljša slovenska smučarka (od takrat dalje pa jih je nanizala skoraj-
da še dvakrat toliko). Prvo zmago v karieri je dosegla leta 2003 v veleslalo-
mu v Söldnu, ko ji je bilo dvajset let, nato pa je sledilo desetletje, v katerem
ni manjkalo ne padcev ne vzponov, v okviru katerih je dosegla štiri olim-
pijske medalje (zlato v smuku in veleslalomu v Sočiju 2014 ter srebro v ve-
leslalomu in superveleslalomu v Vancouvru 2010), šest medalj svetovnih
prvenstev (zlato v superveleslalomu in srebro v superkombinaciji in vele-
slalomu v Schladmingu 2013, zlato v veleslalomu in srebro v superkombi-
naciji v Garmischu 2011, srebro v veleslalomu v Val D'Iseru 2009), 23 zmag
v svetovnem pokalu (od tega tri v »domačem Mariboru«) ter v sanjski se-
zoni 2012/13 poskrbela za številne rekorde. Toda znameniti stavek barona
Pierra de Coubertina »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«, ki označu-
je obdobje modernega olimpizma in sodobnega športa, že kar nekaj časa
v profesionalnem športu ne velja več, saj so v ospredju rezultati, rekordi in
zmage. Primer Tine Maze, ki se je v smučarski sezoni 2008/09 ločila od eki-
pe slovenske smučarske reprezentance in s svojo ekipo začela samostojno
trenirati, je ilustrativen v tem, kako so današnji športni uspehi in rezulta-
ti neposredno vpeti v svet sponzorstva in finančne transakcije. Smučanje je
tako postalo integralni del ekonomske izmenjave in poslovnih praks spon-
zorjev, ki so v poziciji, da odločajo o športnih usodah posameznega špor-
tnika, omogočajo podaljšanje ali skrajšanje njegove profesionalne športne
kariere in pomagajo reševati nekatere napetosti znotraj razmerja med špor-
tnimi ambicijami, nacionalnimi agendami in ekonomijo dobrin in potro-
57
