Page 158 - Petelin, Ana, et al. Eds. 2019. Zdravje otrok in mladostnikov / Health of Children and Adolescents. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 158
avje otrok in mladostnikov | health of children and adolescents Gozd, kot odprt učni prostor – primer dobre prakse
Anja Loboda Čampelj
Vrtec Viški gaj, Reška ulica 31, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kvaliteta življenja in bivanja v naravi, je s tempom današnjega življenja mladih
družin bistveno okrnjena. Vzgojiteljem in ostalim strokovnim delavcem je tako
ponujena možnost, da s strokovnimi pristopi stopijo iz cone udobja svojih igral-
nic in premajhnih igrišč, ter najmlajšim omogočijo pristen stik z naravo – spo-
daj predstavljen primer dobre prakse. Najprej enoletno druženje z gozdom, je
bilo sprva mišljeno kot popestritev letnega programa skupine, vendar je zara-
di svoje širine preraslo v triletno življenje z in ob gozdu. Največ prostora, je bi-
lo na začetku namenjenega naravi (raziskovanje z vsemi čutili v različnih letnih
časih) in gibanju (plezanje, tek, skakanje, …) dvema izmed področij nacional-
nega Kurikuluma za vrtce. Sčasoma je bilo ugotovljeno, da so bila spontano vkl-
jučena še vsa ostala (jezik, družba, matematika, umetnost) in, da se prav vsako
dejavnost lahko izvaja zunaj. Rezultati triletnega »druženja« z gozdom, se pri
otrocih odražajo v dobri meri gibalnih spretnosti, v obilici veselja do življenja, v
tem, da otroci v življenje odnašajo dober potencial za spoštljiv odnos do nar-
ave in sočloveka. V naravi se sprostijo, zaživijo in umirijo. Pri sprva skeptičnih
starših je ustvarjeno popolno zaupanje in podpora.
Ključne besede: kvaliteta življenja, gozd, situacijsko učenje, spoštljiv odnos,
gibalne spretnosti
156
Anja Loboda Čampelj
Vrtec Viški gaj, Reška ulica 31, 1000 Ljubljana, Slovenija
Kvaliteta življenja in bivanja v naravi, je s tempom današnjega življenja mladih
družin bistveno okrnjena. Vzgojiteljem in ostalim strokovnim delavcem je tako
ponujena možnost, da s strokovnimi pristopi stopijo iz cone udobja svojih igral-
nic in premajhnih igrišč, ter najmlajšim omogočijo pristen stik z naravo – spo-
daj predstavljen primer dobre prakse. Najprej enoletno druženje z gozdom, je
bilo sprva mišljeno kot popestritev letnega programa skupine, vendar je zara-
di svoje širine preraslo v triletno življenje z in ob gozdu. Največ prostora, je bi-
lo na začetku namenjenega naravi (raziskovanje z vsemi čutili v različnih letnih
časih) in gibanju (plezanje, tek, skakanje, …) dvema izmed področij nacional-
nega Kurikuluma za vrtce. Sčasoma je bilo ugotovljeno, da so bila spontano vkl-
jučena še vsa ostala (jezik, družba, matematika, umetnost) in, da se prav vsako
dejavnost lahko izvaja zunaj. Rezultati triletnega »druženja« z gozdom, se pri
otrocih odražajo v dobri meri gibalnih spretnosti, v obilici veselja do življenja, v
tem, da otroci v življenje odnašajo dober potencial za spoštljiv odnos do nar-
ave in sočloveka. V naravi se sprostijo, zaživijo in umirijo. Pri sprva skeptičnih
starših je ustvarjeno popolno zaupanje in podpora.
Ključne besede: kvaliteta življenja, gozd, situacijsko učenje, spoštljiv odnos,
gibalne spretnosti
156
