Page 299 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 299
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.297-322
Didaktični glasbeno-teoretski
in kompozicijski prispevek Slavka Osterca
v času učiteljevanja na Konservatoriju
in Glasbeni akademiji v Ljubljani
Ivan Florjanc
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Teoretski uvidi zavzemajo velik kos temeljne podlage pri delu vsakega glas-
benika, če želi biti uspešen pri praktičnem poustvarjanju ali pa pri pouče-
vanju. Le redki pa teoretične uvide strnejo tudi pisno. Med njimi je skla-
datelj Slavko Osterc (1895–1941), ki se mu tu posvečamo, bolj izjema kot
pravilo. V osebene didaktične namene je svoje glasbeno teoretične uvide
strnil v nekaj spisov, ki so vsi ostali v rokopisu. V tej razpravi se bomo osre-
dotočili na tri Osterčeve osnovne glasbeno-teoretične spise: Kontrapunkt,
Harmonija in Kromatika in modulacija – Navodila za komponiste. Dru-
ge Osterčeve spise z bolj splošno glasbeno-teoretično snovjo (Oblikoslovje,
razpravo o slovenski narodni pesmi ipd.) tukaj puščamo ob strani.
Kratek zgodovinski oris zapisane glasbeno-teoretske misli
pri Slovencih
V svetovni glasbeni zgodovini so inovativni glasbeno-teoretski razmisleki,
ki bi bili strnjeni v izčrpno razpravo oz. traktat, zelo redki. Številčno malo
bolj bogato je zastopano področje glasbeno-teoretičnih učbenikov z didak-
tično oblikovano snovjo za poučevanje in učenje. Med pisci glasbenih trak-
tatov pa imamo v vsej zgodovini znotraj enega slogovnega obdobja na vo-
ljo le po nekaj svetlih izjem, če jih primerjamo z množico vseh tistih, ki so
se z glasbo v istem času poklicno ukvarjali kot skladatelji, izvajalci, učite-
lji, dirigenti.
297
Didaktični glasbeno-teoretski
in kompozicijski prispevek Slavka Osterca
v času učiteljevanja na Konservatoriju
in Glasbeni akademiji v Ljubljani
Ivan Florjanc
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Teoretski uvidi zavzemajo velik kos temeljne podlage pri delu vsakega glas-
benika, če želi biti uspešen pri praktičnem poustvarjanju ali pa pri pouče-
vanju. Le redki pa teoretične uvide strnejo tudi pisno. Med njimi je skla-
datelj Slavko Osterc (1895–1941), ki se mu tu posvečamo, bolj izjema kot
pravilo. V osebene didaktične namene je svoje glasbeno teoretične uvide
strnil v nekaj spisov, ki so vsi ostali v rokopisu. V tej razpravi se bomo osre-
dotočili na tri Osterčeve osnovne glasbeno-teoretične spise: Kontrapunkt,
Harmonija in Kromatika in modulacija – Navodila za komponiste. Dru-
ge Osterčeve spise z bolj splošno glasbeno-teoretično snovjo (Oblikoslovje,
razpravo o slovenski narodni pesmi ipd.) tukaj puščamo ob strani.
Kratek zgodovinski oris zapisane glasbeno-teoretske misli
pri Slovencih
V svetovni glasbeni zgodovini so inovativni glasbeno-teoretski razmisleki,
ki bi bili strnjeni v izčrpno razpravo oz. traktat, zelo redki. Številčno malo
bolj bogato je zastopano področje glasbeno-teoretičnih učbenikov z didak-
tično oblikovano snovjo za poučevanje in učenje. Med pisci glasbenih trak-
tatov pa imamo v vsej zgodovini znotraj enega slogovnega obdobja na vo-
ljo le po nekaj svetlih izjem, če jih primerjamo z množico vseh tistih, ki so
se z glasbo v istem času poklicno ukvarjali kot skladatelji, izvajalci, učite-
lji, dirigenti.
297
