Page 300 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 300
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Razen nekaj svetlih izjem je bila glasbeno-teoretska misel v pisni ob-
liki tudi med Slovenci vso zgodovino zapostavljena. Pri nas so tako glas-
beno-teoretski premisleki predvsem novejšega datuma, točneje, iz druge
polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Skladatelji, ki so poklicno že po na-
ravi zavezani širokemu glasbeno-teoretskemu znanju, so bolje dokumenti-
rani. Med znamenitejšimi moramo omeniti vodjo dunajske dvorne kapele
in obenem prvega dunajskega škofa J. Slatkonjo (1456–1522), čeprav o nje-
govih skladbah in še manj o njegovem glasbeno-teoretičnem razmišljanju
doslej nimamo podatkov. Na drugem mestu – gledano kronološko – mora-
mo omeniti Jakoba Handla Gallusa (1550–1591), ki med sodobniki pooseblja
povdarjeno samosvoj skladateljski lik iz časa renesanse, kaže pa v svojih
skladbah zanimive glasbeno-stavčne prijeme, ki bi jih bilo vredno pose-
bej raziskati. V pisani besedi nam je zapustil nekaj uvodov v izdaje svojih
del, kot je bil običaj v renesansi. Janez Krstnik Dolar stoji prvi v vrsti po-
membnih in znanih imen skladateljev kasnješih generacij od baroka, klasi-
ke, pa do romantike in vse v novi vek. Nobeden pa nam ni zapustil zapisov
o svojem glasbeno-teoretskem razmišljanju. Njihovo teoretsko plast mora-
mo glasbeno-analitično izluščiti iz njihovih skladb.
Na področju glasbeno-teoretskih priročnikov je bil prvi Anton Foer-
ster (1837–1926) s svojim praktično in temeljito zastavljenim učbenikom za
najnujnejše potrebe orglarskih šol v Sloveniji iz leta 1881 in dopolnjen in po-
pravljen ponatis iz leta 1904.1 Drugi v vrsti je bil Emil Komel (1975–1960)
iz Gorice, vendar so mu italijanske oblasti v času fašizma njegov učbenik
Harmonije takoj po izidu že 29. junija 1934 zaplenile in s požigom uniči-
le. V istem obdobju se je v glasbeno-teoretično področje spustil med vse-
mi Slovenci morda še najgloblje Marij Kogoj2, vendar je njegovo delo ostalo
v osnutkih na težko razumljivih oštevilčenih lističih, kar zahteva posebno
obravnavo.3 Da pa bi lahko srečali naslednjega pred njimi, moramo seči v
davno leto 1501, ko je humanist Baltazar iz Mozirja v Baslu objavil svoj glas-
beni traktat Clarissima plane atque choralis musice interpretatio… in Alma
1 Anton Foerster, Nauk o harmoniji in generalbasu … z glavnim ozirom na učence
orgljarske šole (Ljubljana: J. R. Milič, 1881), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN
:SI:DOC-SJDL2GBD. Dopolnjen in popravljen ponatis: Ibid., Harmonija in kon-
trapunkt (Ljubljana: Zadružna tiskarna, 1904), http://www.dlib.si/?URN=URN:
NBN:SI:DOC-5UCKRXRX.
2 Marij Kogoj, Akordne permutacije (lističi in osnutki): Razprava o harmoniji (osnutek
traktata). Vse hrani NUK, Glasbena zbirka, Kronika I.
3 Prim. Ivan Florjanc, »Glasbeno teoretična iskanja Marija Kogoja«, v Mediteran – vir
glasbe in hrepenenja evropske romantike in modern, ur. Primož Kuret (Ljubljana:
Festival, 2010), 254–268.
298
Razen nekaj svetlih izjem je bila glasbeno-teoretska misel v pisni ob-
liki tudi med Slovenci vso zgodovino zapostavljena. Pri nas so tako glas-
beno-teoretski premisleki predvsem novejšega datuma, točneje, iz druge
polovice 19. in prve polovice 20. stoletja. Skladatelji, ki so poklicno že po na-
ravi zavezani širokemu glasbeno-teoretskemu znanju, so bolje dokumenti-
rani. Med znamenitejšimi moramo omeniti vodjo dunajske dvorne kapele
in obenem prvega dunajskega škofa J. Slatkonjo (1456–1522), čeprav o nje-
govih skladbah in še manj o njegovem glasbeno-teoretičnem razmišljanju
doslej nimamo podatkov. Na drugem mestu – gledano kronološko – mora-
mo omeniti Jakoba Handla Gallusa (1550–1591), ki med sodobniki pooseblja
povdarjeno samosvoj skladateljski lik iz časa renesanse, kaže pa v svojih
skladbah zanimive glasbeno-stavčne prijeme, ki bi jih bilo vredno pose-
bej raziskati. V pisani besedi nam je zapustil nekaj uvodov v izdaje svojih
del, kot je bil običaj v renesansi. Janez Krstnik Dolar stoji prvi v vrsti po-
membnih in znanih imen skladateljev kasnješih generacij od baroka, klasi-
ke, pa do romantike in vse v novi vek. Nobeden pa nam ni zapustil zapisov
o svojem glasbeno-teoretskem razmišljanju. Njihovo teoretsko plast mora-
mo glasbeno-analitično izluščiti iz njihovih skladb.
Na področju glasbeno-teoretskih priročnikov je bil prvi Anton Foer-
ster (1837–1926) s svojim praktično in temeljito zastavljenim učbenikom za
najnujnejše potrebe orglarskih šol v Sloveniji iz leta 1881 in dopolnjen in po-
pravljen ponatis iz leta 1904.1 Drugi v vrsti je bil Emil Komel (1975–1960)
iz Gorice, vendar so mu italijanske oblasti v času fašizma njegov učbenik
Harmonije takoj po izidu že 29. junija 1934 zaplenile in s požigom uniči-
le. V istem obdobju se je v glasbeno-teoretično področje spustil med vse-
mi Slovenci morda še najgloblje Marij Kogoj2, vendar je njegovo delo ostalo
v osnutkih na težko razumljivih oštevilčenih lističih, kar zahteva posebno
obravnavo.3 Da pa bi lahko srečali naslednjega pred njimi, moramo seči v
davno leto 1501, ko je humanist Baltazar iz Mozirja v Baslu objavil svoj glas-
beni traktat Clarissima plane atque choralis musice interpretatio… in Alma
1 Anton Foerster, Nauk o harmoniji in generalbasu … z glavnim ozirom na učence
orgljarske šole (Ljubljana: J. R. Milič, 1881), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN
:SI:DOC-SJDL2GBD. Dopolnjen in popravljen ponatis: Ibid., Harmonija in kon-
trapunkt (Ljubljana: Zadružna tiskarna, 1904), http://www.dlib.si/?URN=URN:
NBN:SI:DOC-5UCKRXRX.
2 Marij Kogoj, Akordne permutacije (lističi in osnutki): Razprava o harmoniji (osnutek
traktata). Vse hrani NUK, Glasbena zbirka, Kronika I.
3 Prim. Ivan Florjanc, »Glasbeno teoretična iskanja Marija Kogoja«, v Mediteran – vir
glasbe in hrepenenja evropske romantike in modern, ur. Primož Kuret (Ljubljana:
Festival, 2010), 254–268.
298
