Page 301 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 301
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps iz leta 1501 je doživela še
dva ponatisa, leta 1504 in 1507. Ostala njegova dela so se vsa izgubila, ali pa
so še skrita kje po evropskih arhivih.4 O našem Baltazarju poroča njegov
učenec v Baslu Wolfgang Treffler5 in ga opisuje kot široko razgledanega hu-
manista, moža z izjemno izobrazbo in pronicljivega znanstvenika, ki bi naj
»napisal precej o Aristotelovih delih in še o mnogočem«, o čemer pa doslej
nimamo sledu.
Po drugi svetovni vojni je izšlo zopet le nekaj glasbeno-teoretičnih del
učbeniškega značaja (L. M. Škerjanc, D. Božič, J. Osredkar). Učbeniški na-
por Vasilija Mirka iz povojnega časa je ostal v rokopisu podobno kakor delo
Slavka Osterca, ki mu tu namenjamo posebno pozornost.
Oris Osterčevih glasbeno-teoretskih del za uvajanje
v kompozicijo
Glasbena zbirka Narodne in unverzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK) hra-
ni nekaj dragocenih Osterčevih rokopisov, ki si jih je kot učitelj pripravil
kot osebni didaktični osnutek za svoja predavanja slušateljem na Kozerva-
toriju oz. na Akademiji za glasbo. Zapisal jih je v črtane zvezke (po 19 črt)
malega formata ali na rokopisne liste brez črt. Ti zapiski so pisni vir, ki nam
osvetli Osterčevo glasbeno-teoretično misel in obenem njegovo metodolo-
ško zasnovo obravnavanja snovi. So pa tudi dragocena osvetlitev Osterče-
vega načina didaktičnega prenosa snovi študentom. V besedilu najdemo
glasbene primere ali pa zaznamke v oglatem oklepaju, npr. »[Primeri kot
razlaga]«, kjer je redno dodan tudi zaznamek »[Vaje.]«. Za vsa tukaj obrav-
navana Osterčeva dela je značilno to, da je zorni kot skladatelja-praktika
poudarjeno v ospredju pred skladateljem-teoretikom.
Za našo razpravo so pomembni predvsem trije glasbeno-teoretični na-
slovi, ki zajemajo področje: (1) kontrapunkta, (2) harmonije in (3) razpra-
vo o kromatiki in modulacijah. Pri opisu vsakega od teh del bomo v citatih
ohranili Osterčevo izrazoslovje nespremenjeno, vključno z njemu lastnimi
izrazi, pravopisnimi posebnostmi oz. slogom. Na koncu pa bomo dodali še
4 Prim. Ivan Florjanc, »Balthasser Praspergij Merspurgeñ / Baltazar iz Mozirja Me-
ersburgški – neznani glasbeni teoretik«, v 30 let glasbe (= 30. Slovenski glasbeni dne-
vi 2015), ur. Primož Kuret (Ljubljana: Festival, 2016), 137–151.
5 Fritz Schillmann, Wolfgang Trefler und die Bibliothek des Jakobsklosters zu Mainz,
XLIII. Beiheft zum Zentralblatt für Bibliothekwesen (Leipzig: Otto Harrassowitz,
1913), 73–74.
299
Basileorum Universitate exercitata. Eeditio priceps iz leta 1501 je doživela še
dva ponatisa, leta 1504 in 1507. Ostala njegova dela so se vsa izgubila, ali pa
so še skrita kje po evropskih arhivih.4 O našem Baltazarju poroča njegov
učenec v Baslu Wolfgang Treffler5 in ga opisuje kot široko razgledanega hu-
manista, moža z izjemno izobrazbo in pronicljivega znanstvenika, ki bi naj
»napisal precej o Aristotelovih delih in še o mnogočem«, o čemer pa doslej
nimamo sledu.
Po drugi svetovni vojni je izšlo zopet le nekaj glasbeno-teoretičnih del
učbeniškega značaja (L. M. Škerjanc, D. Božič, J. Osredkar). Učbeniški na-
por Vasilija Mirka iz povojnega časa je ostal v rokopisu podobno kakor delo
Slavka Osterca, ki mu tu namenjamo posebno pozornost.
Oris Osterčevih glasbeno-teoretskih del za uvajanje
v kompozicijo
Glasbena zbirka Narodne in unverzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK) hra-
ni nekaj dragocenih Osterčevih rokopisov, ki si jih je kot učitelj pripravil
kot osebni didaktični osnutek za svoja predavanja slušateljem na Kozerva-
toriju oz. na Akademiji za glasbo. Zapisal jih je v črtane zvezke (po 19 črt)
malega formata ali na rokopisne liste brez črt. Ti zapiski so pisni vir, ki nam
osvetli Osterčevo glasbeno-teoretično misel in obenem njegovo metodolo-
ško zasnovo obravnavanja snovi. So pa tudi dragocena osvetlitev Osterče-
vega načina didaktičnega prenosa snovi študentom. V besedilu najdemo
glasbene primere ali pa zaznamke v oglatem oklepaju, npr. »[Primeri kot
razlaga]«, kjer je redno dodan tudi zaznamek »[Vaje.]«. Za vsa tukaj obrav-
navana Osterčeva dela je značilno to, da je zorni kot skladatelja-praktika
poudarjeno v ospredju pred skladateljem-teoretikom.
Za našo razpravo so pomembni predvsem trije glasbeno-teoretični na-
slovi, ki zajemajo področje: (1) kontrapunkta, (2) harmonije in (3) razpra-
vo o kromatiki in modulacijah. Pri opisu vsakega od teh del bomo v citatih
ohranili Osterčevo izrazoslovje nespremenjeno, vključno z njemu lastnimi
izrazi, pravopisnimi posebnostmi oz. slogom. Na koncu pa bomo dodali še
4 Prim. Ivan Florjanc, »Balthasser Praspergij Merspurgeñ / Baltazar iz Mozirja Me-
ersburgški – neznani glasbeni teoretik«, v 30 let glasbe (= 30. Slovenski glasbeni dne-
vi 2015), ur. Primož Kuret (Ljubljana: Festival, 2016), 137–151.
5 Fritz Schillmann, Wolfgang Trefler und die Bibliothek des Jakobsklosters zu Mainz,
XLIII. Beiheft zum Zentralblatt für Bibliothekwesen (Leipzig: Otto Harrassowitz,
1913), 73–74.
299
