Page 219 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 219
VANJA KOČEVAR
niso imensko našteti. Čeprav ostaja to vprašanje odprto, dokument daje
vtis, da so imeli imuniteto pred protireformacijsko komisijo izključno
plemiči z deželanskim statusom.152
Odprto vprašanje ostajajo varovanci »eksilantov«. Ferdinandov
patent je namreč naročal, naj se protestantski plemiči mladoletnim
sirotam, katerih varovanci so, pred svojim odhodom odpovedo in naj
jih nikakor ne vzamejo s seboj na tuje.153 Dimitzov seznam navaja vsaj
38 otrok, verjetno pa jih je bilo še več. Le o primeru barona Antona
Pečoviča (Petschowitsch) in Katarine Elizabere, rojene Rauber, Di
mitz poroča, da je cesar Ferdinand II. ukazal, naj se njune mladoletne
otroke (dva sinova in dve hčeri) iz protestantskega Nürnberga pošlje v
habsburške dedne dežele, kot to naročajo versko-reformacijski dekre-
ti. Tam bodo prepuščeni določenim varuhom in vzgojeni v katoliški
veri.154
Na podlagi sicer skopih podatkov lahko sklepamo, da je večina ple-
miških beguncev odšla v nemške protestantske dežele in cesarska mesta
(Nürnberg, Regensburg in Ulm), v habsburški del Ogrske (sicer je bil
tudi tu vladar Ferdinand II., vendar je bil leta 1621 prisiljen ogrskim
stanovom obljubiti spoštovanje njihovih pravic; protireformacija na
Ogrskem tako nikoli ni dosegla takih razsežnosti kot v avstrijskih ali
152 NŠAL, ŠAL I., fasc. 16, št. 61. (1604, Ljubljana). Glej poglavje o prvem obdobju
Ferdinandove oblasti.
153 Glej: »Diesem nach so wollen wir hiemit ferner statuirt, und befohlen haben /
daß nit allein einiger seine Pupillen (darundter wir in specie, auch alle die jenigen
minder jährigen / deren Vatͤ ter gestorben / ob schon die Mutͤ ter noch beyleben seyn
/ verstanden haben wollen) mit sich ausser Landts zu fuͤhren / sich undterstehen
solle / sondern auch die jenige uncatholische Landtleuth / so mit Gerhabschafft /
oder andern amͤ ptern versehen / dieselben alsbaldt resigniren, und auffgeben / wie
auch noch vor ihrem Abzug ihre obligende Raiͤ ttungen also gewiß gehoͤriger Orthen
einbringen / justificiren lassen / und den außstaͤndigen Rest wuͤrcklich bezahlen/
nit weniger auch die etwa unter Handen habendt Stifft / oder andere Kirchenbrieff
/ und Einkommen von sich geben / als wir sonsten fuͤr uns / und vermittels unserer
nachgesetzten Obrigkeiten andere Mittel fuͤr und an die Handt zu nemmen / und
wol auch so gar ihre Gutͤ er sequestriern zu lassen / verursacht werden.« (ARS, SI AS
1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj k kat. veri,
sicer zapoved izselitve)
154 Dimitz citira: Mittheilungen des historischen Vereins 1862, str. 69; glej: Dimitz, Ge-
schichte Krains, III. Theil, str. 378.
217
niso imensko našteti. Čeprav ostaja to vprašanje odprto, dokument daje
vtis, da so imeli imuniteto pred protireformacijsko komisijo izključno
plemiči z deželanskim statusom.152
Odprto vprašanje ostajajo varovanci »eksilantov«. Ferdinandov
patent je namreč naročal, naj se protestantski plemiči mladoletnim
sirotam, katerih varovanci so, pred svojim odhodom odpovedo in naj
jih nikakor ne vzamejo s seboj na tuje.153 Dimitzov seznam navaja vsaj
38 otrok, verjetno pa jih je bilo še več. Le o primeru barona Antona
Pečoviča (Petschowitsch) in Katarine Elizabere, rojene Rauber, Di
mitz poroča, da je cesar Ferdinand II. ukazal, naj se njune mladoletne
otroke (dva sinova in dve hčeri) iz protestantskega Nürnberga pošlje v
habsburške dedne dežele, kot to naročajo versko-reformacijski dekre-
ti. Tam bodo prepuščeni določenim varuhom in vzgojeni v katoliški
veri.154
Na podlagi sicer skopih podatkov lahko sklepamo, da je večina ple-
miških beguncev odšla v nemške protestantske dežele in cesarska mesta
(Nürnberg, Regensburg in Ulm), v habsburški del Ogrske (sicer je bil
tudi tu vladar Ferdinand II., vendar je bil leta 1621 prisiljen ogrskim
stanovom obljubiti spoštovanje njihovih pravic; protireformacija na
Ogrskem tako nikoli ni dosegla takih razsežnosti kot v avstrijskih ali
152 NŠAL, ŠAL I., fasc. 16, št. 61. (1604, Ljubljana). Glej poglavje o prvem obdobju
Ferdinandove oblasti.
153 Glej: »Diesem nach so wollen wir hiemit ferner statuirt, und befohlen haben /
daß nit allein einiger seine Pupillen (darundter wir in specie, auch alle die jenigen
minder jährigen / deren Vatͤ ter gestorben / ob schon die Mutͤ ter noch beyleben seyn
/ verstanden haben wollen) mit sich ausser Landts zu fuͤhren / sich undterstehen
solle / sondern auch die jenige uncatholische Landtleuth / so mit Gerhabschafft /
oder andern amͤ ptern versehen / dieselben alsbaldt resigniren, und auffgeben / wie
auch noch vor ihrem Abzug ihre obligende Raiͤ ttungen also gewiß gehoͤriger Orthen
einbringen / justificiren lassen / und den außstaͤndigen Rest wuͤrcklich bezahlen/
nit weniger auch die etwa unter Handen habendt Stifft / oder andere Kirchenbrieff
/ und Einkommen von sich geben / als wir sonsten fuͤr uns / und vermittels unserer
nachgesetzten Obrigkeiten andere Mittel fuͤr und an die Handt zu nemmen / und
wol auch so gar ihre Gutͤ er sequestriern zu lassen / verursacht werden.« (ARS, SI AS
1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj k kat. veri,
sicer zapoved izselitve)
154 Dimitz citira: Mittheilungen des historischen Vereins 1862, str. 69; glej: Dimitz, Ge-
schichte Krains, III. Theil, str. 378.
217
