Page 228 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 228
ŠTUDIJSKI VEČERI
V Schiviz von Schivizhoffenovem seznamu lahko za isto časovno
obdobje najdemo 22 novih družin na Kranjskem.Markovičev in Schiviz
von Schivizhoffenov seznam se torej razlikujeta za 5 družin. Košir pa
zapiše, da je večina novega plemstva, ki je zapolnilo vrzel po odhodu
protestantov, iz Vojne krajine in italijanskega prostora.203
Seznam novih plemiških družin, ki so se na Kranjsko priselile v prvi
polovici 17. stoletja navaja tudi Maja Žvanut. Nove družine so bile:
Pos arelli (vpisan 1601), Fromentin (1601), Coraduzzi (1603), Portia
(1605), De Leo (1605), Ursenpeck (1607), Rabatta (1626), Panizol (1629),
Khaysell (1631), Ruess (1631), Diener (1631), Brucelleni (1634), Brigido
(1634), Grafenweg (1635), Strassoldo (1640), Jankovič (1641), Attems
(1643), Buseth (1646), Kušlan (1648), Gandin (1648), Otto (1648) in
Tauferer (1649).204
Sklep
V dvainštiridesetih letih, kolikor je trajala Ferdinandova vladavina
na Kranjskem, so deželni stanovi izgubili svojo samozavest, politično
iniciativo in versko svobodo. Struktura stanov je kljub spremembi konfe-
sije in dobre tretjine deželanov v svojem bistvu ostala nespremenjena še
nadaljnje stoletje in stanovi, zlasti plemstvo, so ohranili svoje privilegije
v obliki deželnih ročinov. Po izvedbi protireformacije in katoliške obno-
ve sta bila politični položaj ter prestiž deželnega kneza proti stanovom
očitno okrepljena.
Protireformacija je bila hkrati tudi sredstvo discipliniranja stanov.
Nove plemiške družine, ki so v deželo prihajale predvsem iz italijanskega
prostora in Vojne krajine, so bile katoliške in s svojim prihodom okrepile
katoliški tabor v vseh notranjeavstrijskih deželah. Sklepamo lahko, da
je bil Ferdinandov izgon protestantskega plemstva močna zareza tako
za konfesionalni kot politični in gospodarski razvoj dežel ter je verjetno
deželi Štajersko in Koroško prizadel še bolj kot Kranjsko.
203 Košir, Stanovska uprava, str. 31.
204 Žvanut, Od viteza, str. 25–26.
226
V Schiviz von Schivizhoffenovem seznamu lahko za isto časovno
obdobje najdemo 22 novih družin na Kranjskem.Markovičev in Schiviz
von Schivizhoffenov seznam se torej razlikujeta za 5 družin. Košir pa
zapiše, da je večina novega plemstva, ki je zapolnilo vrzel po odhodu
protestantov, iz Vojne krajine in italijanskega prostora.203
Seznam novih plemiških družin, ki so se na Kranjsko priselile v prvi
polovici 17. stoletja navaja tudi Maja Žvanut. Nove družine so bile:
Pos arelli (vpisan 1601), Fromentin (1601), Coraduzzi (1603), Portia
(1605), De Leo (1605), Ursenpeck (1607), Rabatta (1626), Panizol (1629),
Khaysell (1631), Ruess (1631), Diener (1631), Brucelleni (1634), Brigido
(1634), Grafenweg (1635), Strassoldo (1640), Jankovič (1641), Attems
(1643), Buseth (1646), Kušlan (1648), Gandin (1648), Otto (1648) in
Tauferer (1649).204
Sklep
V dvainštiridesetih letih, kolikor je trajala Ferdinandova vladavina
na Kranjskem, so deželni stanovi izgubili svojo samozavest, politično
iniciativo in versko svobodo. Struktura stanov je kljub spremembi konfe-
sije in dobre tretjine deželanov v svojem bistvu ostala nespremenjena še
nadaljnje stoletje in stanovi, zlasti plemstvo, so ohranili svoje privilegije
v obliki deželnih ročinov. Po izvedbi protireformacije in katoliške obno-
ve sta bila politični položaj ter prestiž deželnega kneza proti stanovom
očitno okrepljena.
Protireformacija je bila hkrati tudi sredstvo discipliniranja stanov.
Nove plemiške družine, ki so v deželo prihajale predvsem iz italijanskega
prostora in Vojne krajine, so bile katoliške in s svojim prihodom okrepile
katoliški tabor v vseh notranjeavstrijskih deželah. Sklepamo lahko, da
je bil Ferdinandov izgon protestantskega plemstva močna zareza tako
za konfesionalni kot politični in gospodarski razvoj dežel ter je verjetno
deželi Štajersko in Koroško prizadel še bolj kot Kranjsko.
203 Košir, Stanovska uprava, str. 31.
204 Žvanut, Od viteza, str. 25–26.
226
