Page 268 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 268
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Kratkemu slovenskemu uvodu sledi nemško posvetilo, ki obsega
deset oštevilčenih strani (z rimskimi številkami). Trubar ga tokrat
namenja že drugi generaciji slovenskih plemiških sinov, ki so študirali
na Nemškem: Krištofu in Andreju Turjaškemu ter Francu in Jakobu
Gallu. V začetnem delu besedila pojasnjuje svojo zapoznelo izdajo,
potem pa daje tudi osnovna teološka pojasnila. Posebej je zanimivo,
da smatra Pismo Hebrejcem za delo apostola Pavla, čeprav je Martin
Luther odločno zanikal Pavlovo avtorstvo, poznejša katoliška bibli-
cistika pa govori o »Pavlovem avtorstvu v širšem pomenu«. Tudi
ostala pisma nedvoumno uvršča med apostolske spise. O svojih
obsežnih komentarjih pa pravi, da temeljijo na delih najboljših
sočasnih strokovnjakov, npr. Brenza.
Večji del nemškega uvoda Trubar namenja predstavitvi svojih
doživetij in življenjskih izkušenj iz mladostnega delovanja na Kranj-
skem (navaja tudi podatek o svojem rojstvu), nasvetom za pobožno
in moralno življenje mladih ter kritičnim opozorilom proti brez-
božnosti in nemoralnosti.2 Med drugim piše:
»Upoštevajoč vse to, da sem namreč otrok in podložnik Vaše
dežele, da so Vaši pobožni, pošteni in ugledni predniki poleg Vas in
drugih Kranjcev mnogokrat izkazali različne dobrote meni in mojim
ter mi tudi zvesto pomagali s svetom in dejanjem pri mojih treh
preganjanjih, sem iz dolžne hvaležnosti v spomin in potrdilo seda-
njega in bodočega prijateljstva izdal tole pravo apostolsko in katoliško
knjižico v Vašem imenu, radostno upajoč, da bodo naši bogaboječi
Kranjci in Slovenci tole knjižico zaradi Vašega starega častitljivega
imena, rodu in porekla tem češče in marljiveje brali in da bo zaradi
Vaše odobritve in Vaše brambe obdržala svojo veljavo pred obre-
kovalci.
Je pa še drug vzrok tega posvetila. Z žalostnim srcem slišim tole:
nekateri (tudi v naši domovini) Vašega stanu in starosti, vzgojeni
zmlada v evangeliju, a poslani nato v tujino na visoke šole, postanejo,
ko se kot odrasli vrnejo domov in so svobodni, ker jih starši ali
skrbniki nič več ne brzdajo in strahujejo, kmalu predrzni, sirovi cepci,
2 Slovenski protestantski pisci, ur. in prevedel Mirko Rupel, Ljubljana 1966,
253–254.
266
Kratkemu slovenskemu uvodu sledi nemško posvetilo, ki obsega
deset oštevilčenih strani (z rimskimi številkami). Trubar ga tokrat
namenja že drugi generaciji slovenskih plemiških sinov, ki so študirali
na Nemškem: Krištofu in Andreju Turjaškemu ter Francu in Jakobu
Gallu. V začetnem delu besedila pojasnjuje svojo zapoznelo izdajo,
potem pa daje tudi osnovna teološka pojasnila. Posebej je zanimivo,
da smatra Pismo Hebrejcem za delo apostola Pavla, čeprav je Martin
Luther odločno zanikal Pavlovo avtorstvo, poznejša katoliška bibli-
cistika pa govori o »Pavlovem avtorstvu v širšem pomenu«. Tudi
ostala pisma nedvoumno uvršča med apostolske spise. O svojih
obsežnih komentarjih pa pravi, da temeljijo na delih najboljših
sočasnih strokovnjakov, npr. Brenza.
Večji del nemškega uvoda Trubar namenja predstavitvi svojih
doživetij in življenjskih izkušenj iz mladostnega delovanja na Kranj-
skem (navaja tudi podatek o svojem rojstvu), nasvetom za pobožno
in moralno življenje mladih ter kritičnim opozorilom proti brez-
božnosti in nemoralnosti.2 Med drugim piše:
»Upoštevajoč vse to, da sem namreč otrok in podložnik Vaše
dežele, da so Vaši pobožni, pošteni in ugledni predniki poleg Vas in
drugih Kranjcev mnogokrat izkazali različne dobrote meni in mojim
ter mi tudi zvesto pomagali s svetom in dejanjem pri mojih treh
preganjanjih, sem iz dolžne hvaležnosti v spomin in potrdilo seda-
njega in bodočega prijateljstva izdal tole pravo apostolsko in katoliško
knjižico v Vašem imenu, radostno upajoč, da bodo naši bogaboječi
Kranjci in Slovenci tole knjižico zaradi Vašega starega častitljivega
imena, rodu in porekla tem češče in marljiveje brali in da bo zaradi
Vaše odobritve in Vaše brambe obdržala svojo veljavo pred obre-
kovalci.
Je pa še drug vzrok tega posvetila. Z žalostnim srcem slišim tole:
nekateri (tudi v naši domovini) Vašega stanu in starosti, vzgojeni
zmlada v evangeliju, a poslani nato v tujino na visoke šole, postanejo,
ko se kot odrasli vrnejo domov in so svobodni, ker jih starši ali
skrbniki nič več ne brzdajo in strahujejo, kmalu predrzni, sirovi cepci,
2 Slovenski protestantski pisci, ur. in prevedel Mirko Rupel, Ljubljana 1966,
253–254.
266
