Page 265 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 265
MIHAEL GLAVAN
Božje načrte s svetom in človekom. Čeprav izhaja iz stvarjenja sveta
in analize Božjega stvarstva na zemlji ter človekovega ravnanja v njem,
je predvsem profetično usmerjeno v prihodnost. Ta se piscu razodeva
v podobi nenavadnih duhovnih videnj, ki so pogosto zelo strašljiva
in grozljiva ter s svojimi simbolnimi podobami, npr. žena in zmaj,
dve zveri, velika vlačuga in zver, jezdec na belem konju idr., nakazujejo
dogajanje pred sodnim dnevom. Svetopisemsko besedilo iz 1. stoletja
po Kristusu, ki je sicer razmeroma kratko, kliče po bogatem komen-
tarju ne samo zaradi zastrtih podob, ampak predvsem zato, ker gre
za popis stvarnosti, ki se je že začela, ki že poteka in mistično pre-
obraža svetovno zgodovino pred bližajočim se koncem sveta. Prav
zato Trubar svoj komentar utemeljuje na opazovanju in kritičnem
vrednotenju človeškega zemeljskega bivanja, razkriva vse temeljne
slabosti, ki so delo Antikrista in njegovih pomočnikov, cerkvenih in
svetnih. Še več. Odkrito vstopa v svoj čas in okolje, med svoje vernike
in nasprotnike v slovenskih deželah in svoja svarila in napotke nave-
zuje na povsem konkretne dogodke in osebe iz svoje življenjske in
poklicne poti. Tako nam pričevanjsko poroča iz svojih prvih in drugih
ljubljanskih let, o usodah kranjskih in drugih plemičev v bojih s Turki,
o hudem koncu papeških preganjalcev slovenskih protestantov, o
potresih in o širjenju vere proti jugu v turške dežele itd.
Značilni sta še dve vsebinski določilnici teh komentarjev: posvetilo
mlademu rodu in moralistično modrovanje ostarelega pridigarja.
Trubar je to svoje delo izrecno posvetil mladim kranjskim plemičem
(Turjačanom in Gallom), ki so pod njegovim duhovnim vodstvom
študirali na Nemškem, in pri tem izhajal iz vsebine, ki meri v prihod-
nost, v nadaljnje ohranjanje in rast »cerkve slovenskega jezika«,
kakršno bodo morale zagotavljati zoreče generacije. Že skoraj sedem-
desetleten je povsem odkrito in naravnost opozarjal, da nihče ni imun
za zlo in vse pregrehe in slabosti tega sveta, tudi lutrski ali evangeljski
kristjani ne. Vztrajno in gostobesedno je pozival k življenju po veri in
v etični neomadeževanosti.
263
Božje načrte s svetom in človekom. Čeprav izhaja iz stvarjenja sveta
in analize Božjega stvarstva na zemlji ter človekovega ravnanja v njem,
je predvsem profetično usmerjeno v prihodnost. Ta se piscu razodeva
v podobi nenavadnih duhovnih videnj, ki so pogosto zelo strašljiva
in grozljiva ter s svojimi simbolnimi podobami, npr. žena in zmaj,
dve zveri, velika vlačuga in zver, jezdec na belem konju idr., nakazujejo
dogajanje pred sodnim dnevom. Svetopisemsko besedilo iz 1. stoletja
po Kristusu, ki je sicer razmeroma kratko, kliče po bogatem komen-
tarju ne samo zaradi zastrtih podob, ampak predvsem zato, ker gre
za popis stvarnosti, ki se je že začela, ki že poteka in mistično pre-
obraža svetovno zgodovino pred bližajočim se koncem sveta. Prav
zato Trubar svoj komentar utemeljuje na opazovanju in kritičnem
vrednotenju človeškega zemeljskega bivanja, razkriva vse temeljne
slabosti, ki so delo Antikrista in njegovih pomočnikov, cerkvenih in
svetnih. Še več. Odkrito vstopa v svoj čas in okolje, med svoje vernike
in nasprotnike v slovenskih deželah in svoja svarila in napotke nave-
zuje na povsem konkretne dogodke in osebe iz svoje življenjske in
poklicne poti. Tako nam pričevanjsko poroča iz svojih prvih in drugih
ljubljanskih let, o usodah kranjskih in drugih plemičev v bojih s Turki,
o hudem koncu papeških preganjalcev slovenskih protestantov, o
potresih in o širjenju vere proti jugu v turške dežele itd.
Značilni sta še dve vsebinski določilnici teh komentarjev: posvetilo
mlademu rodu in moralistično modrovanje ostarelega pridigarja.
Trubar je to svoje delo izrecno posvetil mladim kranjskim plemičem
(Turjačanom in Gallom), ki so pod njegovim duhovnim vodstvom
študirali na Nemškem, in pri tem izhajal iz vsebine, ki meri v prihod-
nost, v nadaljnje ohranjanje in rast »cerkve slovenskega jezika«,
kakršno bodo morale zagotavljati zoreče generacije. Že skoraj sedem-
desetleten je povsem odkrito in naravnost opozarjal, da nihče ni imun
za zlo in vse pregrehe in slabosti tega sveta, tudi lutrski ali evangeljski
kristjani ne. Vztrajno in gostobesedno je pozival k življenju po veri in
v etični neomadeževanosti.
263
