Page 272 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IV (2008), številki 7-8, ISSN 1408-8363
P. 272
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Sledi stran s tiskarjevim signetom in kolofonom: Vtibingi, M. D.
LXXVI. Morda se je tisk pričel že v tem letu, a je bil dokončan šele v
naslednjem, ker naslovnica nosi letnico 1577.
Knjiga ima še tri zaključne dele. Najbolj obsežen je Register. Za-
merkane tih nervegših potrebnih riči, naukov inu troštov v letih bukvah
zapopadenih. Obsega kar 36 strani. Sledi še kratko pojasnilo Vsi pravi
preroki, jogri inu pridigarji so evangelisti (2 strani) in čisto na koncu še
Errata (1 stran), ki jih zaključuje z besedico Konec.
Provenienca nove najdbe
Knjiga je bila doslej znana v štirih izvirnih primerkih izven Slo-
venije: Kempten, London, Praga in Stuttgart. Novi primerek te drago-
cene in izjemno redke Trubarjeve knjige smo za Narodno in univer-
zitetno knjižnico v Ljubljani pridobili 3. marca 2008 z nakupom
(Ministrstvo za kulturo) od zasebnega lastnika v Jeruzalemu (Izrael).
Dr. Reuven Yaron, tedanji direktor Narodne in univerzitetne
knjižnice, po izobrazbi pravnik in poprej dvajset let univerzitetni
profesor zgodovine prava (antike in starega Orienta), je maja 1976 v
nekem jeruzalemskem antikvariatu opazil foliant, ki je vseboval dve
stari pravniški knjigi. Prva, obsežnejša knjiga, je vsebovala Opera omnia
(Zbrana dela) Juliusa Clarusa, znamenitega italijanskega jurista
(1525–1575). Med zbranimi spisi je najpomembnejši tisti o kazen-
skem pravu. Kot je bilo razvidno z naslovnice, je šlo za tretjo izdajo,
ki jo je natisnil Bassaeus v Frankfurtu ob Maini leta 1596 (prejšnji
izdaji sta iz let 1572 in 1582). Skupaj s to je bila v foliantu zvezana še
tanjša knjiga Peinlich Halsgericht Karls V (Kazensko krvavo sodišče
Karla V.), ki jo je natisnil Hieronymus Feierabend v Frankfurtu 1569.
Profesorja pravne zgodovine sta deli zanimali, zato je knjigo kupil.
Zanimiva je bila tudi vezava. Hrbet je bil usnjem, debeli platnici
pa vezani v pergament, popisan z besedilom iz Vulgate (prevod Svetega
pisma iz grščine in hebrejščine v latinščino), verjetno iz 15. stoletja.
En list vsebuje odlomek iz prilike o izgubljenem sinu, drugi pa
odlomek iz Janezovega evangelija. Ker je bil pergament iz vezave že
obrabljen, na vogalih pa je tudi odstopal, se je dalo opaziti, da platnici
pod pergamentom vsebujeta potiskane papirnate pole. V 16. stoletju
je bilo povsem običajno, da so knjige, zlasti velike in težke foliante,
270
Sledi stran s tiskarjevim signetom in kolofonom: Vtibingi, M. D.
LXXVI. Morda se je tisk pričel že v tem letu, a je bil dokončan šele v
naslednjem, ker naslovnica nosi letnico 1577.
Knjiga ima še tri zaključne dele. Najbolj obsežen je Register. Za-
merkane tih nervegših potrebnih riči, naukov inu troštov v letih bukvah
zapopadenih. Obsega kar 36 strani. Sledi še kratko pojasnilo Vsi pravi
preroki, jogri inu pridigarji so evangelisti (2 strani) in čisto na koncu še
Errata (1 stran), ki jih zaključuje z besedico Konec.
Provenienca nove najdbe
Knjiga je bila doslej znana v štirih izvirnih primerkih izven Slo-
venije: Kempten, London, Praga in Stuttgart. Novi primerek te drago-
cene in izjemno redke Trubarjeve knjige smo za Narodno in univer-
zitetno knjižnico v Ljubljani pridobili 3. marca 2008 z nakupom
(Ministrstvo za kulturo) od zasebnega lastnika v Jeruzalemu (Izrael).
Dr. Reuven Yaron, tedanji direktor Narodne in univerzitetne
knjižnice, po izobrazbi pravnik in poprej dvajset let univerzitetni
profesor zgodovine prava (antike in starega Orienta), je maja 1976 v
nekem jeruzalemskem antikvariatu opazil foliant, ki je vseboval dve
stari pravniški knjigi. Prva, obsežnejša knjiga, je vsebovala Opera omnia
(Zbrana dela) Juliusa Clarusa, znamenitega italijanskega jurista
(1525–1575). Med zbranimi spisi je najpomembnejši tisti o kazen-
skem pravu. Kot je bilo razvidno z naslovnice, je šlo za tretjo izdajo,
ki jo je natisnil Bassaeus v Frankfurtu ob Maini leta 1596 (prejšnji
izdaji sta iz let 1572 in 1582). Skupaj s to je bila v foliantu zvezana še
tanjša knjiga Peinlich Halsgericht Karls V (Kazensko krvavo sodišče
Karla V.), ki jo je natisnil Hieronymus Feierabend v Frankfurtu 1569.
Profesorja pravne zgodovine sta deli zanimali, zato je knjigo kupil.
Zanimiva je bila tudi vezava. Hrbet je bil usnjem, debeli platnici
pa vezani v pergament, popisan z besedilom iz Vulgate (prevod Svetega
pisma iz grščine in hebrejščine v latinščino), verjetno iz 15. stoletja.
En list vsebuje odlomek iz prilike o izgubljenem sinu, drugi pa
odlomek iz Janezovega evangelija. Ker je bil pergament iz vezave že
obrabljen, na vogalih pa je tudi odstopal, se je dalo opaziti, da platnici
pod pergamentom vsebujeta potiskane papirnate pole. V 16. stoletju
je bilo povsem običajno, da so knjige, zlasti velike in težke foliante,
270
