Page 6 - Management 16 (2021), številka 1
P. 6
ut Likar, Žiga Čepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom
čajo učenje na več različnih poklicnih področjih. saj smo po vnaprej določenih kriterijih izbrali tri
Šolske oblasti si prizadevajo za to, da bi bilo izo- vire/skupine udeležencev, ki so nam lahko o naših
braževanje bolj prilagojeno trgu dela (fleksibilno raziskovalnih vprašanjih podali odgovore, in sicer
prenavljanje programov) in da bi poklicno izobra- so v prvi skupini trije ravnatelji najinovativnejših
ževanje postalo še privlačnejše, kar jim uspeva, šol po merilih Zavoda Republike Slovenije za šol-
saj se za poklicno šolanje zdaj odloči več kandi- stvo Ljubljana, v drugi trije managerji podjetij, ki
datov in kandidatk, kot je prostih mest (Finska v so v letu 2018 dobila nacionalno priznanje Gospo-
vrhu znanja 2030 2014). darske zbornice Slovenije za inovacije, in v tretji
šest udeležencev, ki lahko pomembno pomagajo
Velika Britanija je v zadnjih nekaj letih začela pri povezovanju obeh sfer. Kredibilnost raziskave
pospešeno delati na povezovanju šolstva in go- je tako povečana s triangulacijo po različnih vi-
spodarstva, saj se zavedajo, kako pomembno je rih/skupinah podatkov – managerji, ravnatelji in
povezati mlade s sfero dela in jim pomagati, da pomembni deležniki.
se bolje pripravijo na prihodnost (Harris 2015).
Krepiti so začeli vezi med šolami, univerzami in Pridobljene podatke smo obdelali z metodo
delodajalci. Prizadevajo si, da bi vzpostavili trajne analize vsebine po Milesu in Hubermanu (1994),
vezi med njimi in da bi prepoznavali različne iz- kjer smo s kategoriziranjem in klasificiranjem
zive na različnih področjih, saj se sfera dela zelo enot gradiva oblikovali pojme, jih povezali v kate-
hitro spreminja. Harrisova (2015) razlaga, da je gorije in na njihovi osnovi oblikovali sklepe.
jedro modela, ki si ga prizadevajo vzpostaviti,
mreža koordinatorjev, ki povezujejo vse deležnike Rezultati raziskave glede povezovanja
in so pravzaprav tisti, ki imajo vse informacije o izobraževanja in gospodarstva
lokalnih šolah in delodajalcih. Vsaki šoli so ponu- Odgovori vseh deležnikov glede stališča do pove-
dili poslovnega prostovoljca, da z njimi sodeluje zovanja izobraževanja in gospodarstva so poka-
pri razvoju kariernega in podjetniškega načrta, zali, da so vsi zelo naklonjeni povezovanju šolstva
ki temelji na lokalni podpori in je podprt z raz- in gospodarstva. Strinjajo se, da je ta dialog nujno
iskavami o tem, kaj je učinkovito pri določenih potreben, če želimo, da bomo imeli gospodarsko
starostnih skupinah. Ustanovili so lokalna pod- rast, da bomo zmanjšali brezposelnost, še posebej
jetniška partnerstva med lokalnimi oblastmi in strukturno, ki je težava v zadnjih letih, ko se izo-
podjetji, katerih cilj je skrbeti za gospodarsko rast brazba, sposobnosti in še druge lastnosti delovne
in ustvarjanje novih delovnih mest znotraj lokal- sile ne ujemajo s pričakovanji delodajalcev. Če po-
nega območja (Harris 2015). Vodje poklicnih poti gledamo to situacijo z ekonomskega vidika, gre
na šolah in univerzah bodo mladim lahko dali naj- torej za neskladje med ponudbo kadrov in pov-
novejše nasvete in jih v celoti pripravili na sfero praševanju po njih. Pomena povezovanja se zave-
dela (Harris 2015). Naloga srednjih šol pa je, da di- dajo prav vsi intervjuvanci.
jakom vsako leto zagotovijo vsaj eno pomembno
interakcijo s podjetji, s poudarkom na delodajal- Na podlagi raziskave smo prišli do ugotovitve
cih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva (slika 2), da bi več sodelovanja in komunikacije
in matematike. med vsemi deležniki pripomoglo k izboljšanju si-
tuacije, ki vlada na področju strukturne brezpo-
Metodologija selnosti, česar bi se morali zavedati vodstvi obeh
Ker smo želeli preveriti našo tezo, da je neustre- sfer in v tej smeri okrepiti različne dejavnosti.
zna komunikacija med sfero šolstva in sfero go-
spodarstva glavni problem plodnejšega sodelova- Naše ugotovitve kažejo, da imajo pri povezo-
nja, in so nas zanimali pogledi, izkušnje, mne- vanju obeh sfer odločujočo vlogo vodje, ki morajo
nja, predlogi in zamisli ravnateljev na srednjih najti pot, da dialog steče v pravi smeri. Intervju-
poklicnih in strokovnih šolah ter managerjev v vani ravnatelji so izpostavili podcenjujoč odnos
podjetjih glede izzivov na področju povezovanja gospodarstva do šolnikov in dijakov, ki so ga do-
sfere srednjega šolstva in gospodarstva, smo v življali skozi leta, ko podjetja niso imela težav z
kvalitativnem delu raziskave izvedli dvanajst pol- delovno silo. Managerji pa so sami priznali, da so
strukturiranih intervjujev, s katerimi smo pri- imeli v preteklosti do šol vzvišen odnos, zdaj pa
dobili celosten vpogled v problematiko povezo- spoznavajo, da jih zelo potrebujejo in želijo, da bi
vanja teh dveh sfer, pri tem pa smo upoštevali skupaj poskrbeli za razvoj kadrov, ki bodo s svo-
stališča, mnenja, izkušnje in vrednotenja vseh, jim znanjem in veščinami ustrezali potrebam na
ki smo jih vključili v raziskavo. Vzorec je kvotni, trgu dela.
6 management 16 (2021) številka 1 V naši raziskavi se je pokazalo, da je težava
ravno komunikacija in da je na tem področju bi-
čajo učenje na več različnih poklicnih področjih. saj smo po vnaprej določenih kriterijih izbrali tri
Šolske oblasti si prizadevajo za to, da bi bilo izo- vire/skupine udeležencev, ki so nam lahko o naših
braževanje bolj prilagojeno trgu dela (fleksibilno raziskovalnih vprašanjih podali odgovore, in sicer
prenavljanje programov) in da bi poklicno izobra- so v prvi skupini trije ravnatelji najinovativnejših
ževanje postalo še privlačnejše, kar jim uspeva, šol po merilih Zavoda Republike Slovenije za šol-
saj se za poklicno šolanje zdaj odloči več kandi- stvo Ljubljana, v drugi trije managerji podjetij, ki
datov in kandidatk, kot je prostih mest (Finska v so v letu 2018 dobila nacionalno priznanje Gospo-
vrhu znanja 2030 2014). darske zbornice Slovenije za inovacije, in v tretji
šest udeležencev, ki lahko pomembno pomagajo
Velika Britanija je v zadnjih nekaj letih začela pri povezovanju obeh sfer. Kredibilnost raziskave
pospešeno delati na povezovanju šolstva in go- je tako povečana s triangulacijo po različnih vi-
spodarstva, saj se zavedajo, kako pomembno je rih/skupinah podatkov – managerji, ravnatelji in
povezati mlade s sfero dela in jim pomagati, da pomembni deležniki.
se bolje pripravijo na prihodnost (Harris 2015).
Krepiti so začeli vezi med šolami, univerzami in Pridobljene podatke smo obdelali z metodo
delodajalci. Prizadevajo si, da bi vzpostavili trajne analize vsebine po Milesu in Hubermanu (1994),
vezi med njimi in da bi prepoznavali različne iz- kjer smo s kategoriziranjem in klasificiranjem
zive na različnih področjih, saj se sfera dela zelo enot gradiva oblikovali pojme, jih povezali v kate-
hitro spreminja. Harrisova (2015) razlaga, da je gorije in na njihovi osnovi oblikovali sklepe.
jedro modela, ki si ga prizadevajo vzpostaviti,
mreža koordinatorjev, ki povezujejo vse deležnike Rezultati raziskave glede povezovanja
in so pravzaprav tisti, ki imajo vse informacije o izobraževanja in gospodarstva
lokalnih šolah in delodajalcih. Vsaki šoli so ponu- Odgovori vseh deležnikov glede stališča do pove-
dili poslovnega prostovoljca, da z njimi sodeluje zovanja izobraževanja in gospodarstva so poka-
pri razvoju kariernega in podjetniškega načrta, zali, da so vsi zelo naklonjeni povezovanju šolstva
ki temelji na lokalni podpori in je podprt z raz- in gospodarstva. Strinjajo se, da je ta dialog nujno
iskavami o tem, kaj je učinkovito pri določenih potreben, če želimo, da bomo imeli gospodarsko
starostnih skupinah. Ustanovili so lokalna pod- rast, da bomo zmanjšali brezposelnost, še posebej
jetniška partnerstva med lokalnimi oblastmi in strukturno, ki je težava v zadnjih letih, ko se izo-
podjetji, katerih cilj je skrbeti za gospodarsko rast brazba, sposobnosti in še druge lastnosti delovne
in ustvarjanje novih delovnih mest znotraj lokal- sile ne ujemajo s pričakovanji delodajalcev. Če po-
nega območja (Harris 2015). Vodje poklicnih poti gledamo to situacijo z ekonomskega vidika, gre
na šolah in univerzah bodo mladim lahko dali naj- torej za neskladje med ponudbo kadrov in pov-
novejše nasvete in jih v celoti pripravili na sfero praševanju po njih. Pomena povezovanja se zave-
dela (Harris 2015). Naloga srednjih šol pa je, da di- dajo prav vsi intervjuvanci.
jakom vsako leto zagotovijo vsaj eno pomembno
interakcijo s podjetji, s poudarkom na delodajal- Na podlagi raziskave smo prišli do ugotovitve
cih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva (slika 2), da bi več sodelovanja in komunikacije
in matematike. med vsemi deležniki pripomoglo k izboljšanju si-
tuacije, ki vlada na področju strukturne brezpo-
Metodologija selnosti, česar bi se morali zavedati vodstvi obeh
Ker smo želeli preveriti našo tezo, da je neustre- sfer in v tej smeri okrepiti različne dejavnosti.
zna komunikacija med sfero šolstva in sfero go-
spodarstva glavni problem plodnejšega sodelova- Naše ugotovitve kažejo, da imajo pri povezo-
nja, in so nas zanimali pogledi, izkušnje, mne- vanju obeh sfer odločujočo vlogo vodje, ki morajo
nja, predlogi in zamisli ravnateljev na srednjih najti pot, da dialog steče v pravi smeri. Intervju-
poklicnih in strokovnih šolah ter managerjev v vani ravnatelji so izpostavili podcenjujoč odnos
podjetjih glede izzivov na področju povezovanja gospodarstva do šolnikov in dijakov, ki so ga do-
sfere srednjega šolstva in gospodarstva, smo v življali skozi leta, ko podjetja niso imela težav z
kvalitativnem delu raziskave izvedli dvanajst pol- delovno silo. Managerji pa so sami priznali, da so
strukturiranih intervjujev, s katerimi smo pri- imeli v preteklosti do šol vzvišen odnos, zdaj pa
dobili celosten vpogled v problematiko povezo- spoznavajo, da jih zelo potrebujejo in želijo, da bi
vanja teh dveh sfer, pri tem pa smo upoštevali skupaj poskrbeli za razvoj kadrov, ki bodo s svo-
stališča, mnenja, izkušnje in vrednotenja vseh, jim znanjem in veščinami ustrezali potrebam na
ki smo jih vključili v raziskavo. Vzorec je kvotni, trgu dela.
6 management 16 (2021) številka 1 V naši raziskavi se je pokazalo, da je težava
ravno komunikacija in da je na tem področju bi-
