Page 8 - Management 16 (2021), številka 1
P. 8
ut Likar, Žiga Čepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom
Preglednica 1 Stanje v Sloveniji
Trg dela Strukturna brezposelnost Inovativnost mladih
Mladi imajo premalo ali sploh nimajo Moderni, nezaposljivi poklici; pre- Neustrezne izobraževalne vsebine; ta-
delovnih izkušenj; ni pravega stika kvalificirana delovna sila; neustrezni lenti so premalo spodbujeni; nekateri
z delodajalci; neaktivnost mladih; profili; premalo tehničnih profilov; učitelji zavirajo inovativnost (zasta-
nemotiviranost mladih; mladi ne preveč družboslovnih programov; reli načini poučevanja); generacijski
iščejo zaposlitvenih možnosti drugje. mladi sploh ne vedo, če se izobražu- prepad; neinovativno okolje; matura
jejo za »pravi« poklic; pogoste frustra- in poklicna matura zavirata.
cije med mladimi (travme, bolezni);
izgubljen potencial znanja; mladi ne
izkoristijo možnosti izbire in prekva-
lifikacije.
kadra, saj ne morejo vedeti, kaj bo prinesla ne- mišljeno strategijo sistemsko rešili problem sla-
predvidljiva prihodnost. Intervjuvani managerji bega sodelovanja in pomagali vzpostaviti trajno-
priznavajo, da so šele v zadnjih letih pričeli spo- stni dialog med za prihodnost Slovenije tako po-
znavati, da ne bo več lahko dobiti ustrezne de- membnima sferama, kot sta šolstvo in gospodar-
lovne sile in da se morajo nujno povezati s šolami, stvo.
ki izobražujejo njihov potencialni kader.
Treba je poznati vizijo gospodarstva, če ho-
Vsi intervjuvanci v naši raziskavi menijo, da čemo izobraževati v pravo smer, zato je povezo-
je treba sodelovanje več deležnikov iz šolstva in vanje nujnost; na tem področju se je šele v zadnjih
gospodarstva, ki so vpleteni v ta odnos, okrepiti nekaj letih začelo premikati na bolje, vendar je še
ter nadgraditi do tiste stopnje, da bo to zaživelo, daleč od želenega.
kot bi moralo, v dobrobit vseh. Zdaj vlada stanje,
ko vsak deležnik izpostavlja predvsem dolžnosti Literatura
drugih deležnikov, pozablja pa na potrebne aktiv- Cankar, F., T. Deutsch in M. Trampuš. 2015. »Dejav-
nosti in ukrepe, ki bi jih moral izpeljati sam. Pred-
vsem je teoretično marsikaj opredeljeno, toda niki, ki spodbujajo, in dejavniki, ki zavirajo razvoj
pravega zagona za izvedbo v praksi ni. Vzrok temu ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v šoli.«
je po naših ugotovitvah na prvem mestu v neu- V Mladi, šola in izzivi prihodnosti: razvoj ustvarjal-
strezni komunikaciji. Vsi pozabljajo, da je nujna nosti in inovativnosti kot sestavin podjetniške narav-
povezanost prav vseh. Študija kaže na to, da vsak nanosti in spretnosti v osnovni šoli, ur. F. Cankar in
izpelje vse aktivnosti sam zase in po svoje, v pre- T. Deutsch, str. 75–89. Ljubljana: Zavod Republike
pričanju, da bo tako dovolj dobro in da je marsikaj Slovenije za šolstvo.
teoretično zelo dobro napisano, v praksi pa ne de- Federal Ministry of Economy, Family and Youth. 2012.
luje. Apprenticeship: Dual Vocational Education and Train-
ing in Austria; Modern Training with a Future. Dunaj:
Ravnatelji razložijo, da lahko šola da dijakom Federal Ministry of Economy, Family and Youth.
osnove, pravzaprav en del, nikakor pa ne vsega, Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraže-
kar mladi potrebujejo na poklicni poti. Drugi del vanja; poročilo finskega sindikata vzgoje in izobraževa-
bi moralo dodati gospodarstvo, saj šola nima vsega nja oa j. 2014. Prevod Nataša Mojškerc. Ljubljana:
potrebnega znanja, izkušenj pa tudi ne vse po- Center za študij edukacijskih strategij (ceps) in Pe-
trebne infrastrukture. V podjetjih ocenjujejo, da dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
šola ne izobrazi ustreznih kadrov, ponekod so celo Gotvassli, K.-A. 2008. »Community Knowledge – A Ca-
mnenja, da mladi nič ne znajo, vendar to pomeni, talyst for Innovation.« The Journal of Regional Ana-
da tudi oni niso dodali svojega prispevka. Če bi lysis and Policy 38 (2): 145–158.
bilo podjetje ustrezno povezano s šolo, ki izobra- Harris, C. 2015. »Letter from Claudia Harris of the Ca-
žuje njihov potencialni kader, bi na tak način pre- reers and Enterprise Company.« https://www.ascl
vzeli del odgovornosti. .org.uk/help-and-advice/help-and-advice.letter
-from-claudia-harris-of-the-careers-and-enterprise
Vsi udeleženi v raziskavi od ključnih institu- -company.html.
cionalnih, regulatornih in drugih odločevalcev v Miles, M. B., in A. M. Huberman. 1994. Qualitative Data
zvezi s problematiko povezovanja pričakujejo, da Analysis. Thousand Oaks, ca: Sage.
bodo z jasno vizijo, točno začrtanimi cilji ter pre- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. B. l.
»Republika Avstrija.« http://www.mizs.gov.si/si/
delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/
8 management 16 (2021) številka 1
Preglednica 1 Stanje v Sloveniji
Trg dela Strukturna brezposelnost Inovativnost mladih
Mladi imajo premalo ali sploh nimajo Moderni, nezaposljivi poklici; pre- Neustrezne izobraževalne vsebine; ta-
delovnih izkušenj; ni pravega stika kvalificirana delovna sila; neustrezni lenti so premalo spodbujeni; nekateri
z delodajalci; neaktivnost mladih; profili; premalo tehničnih profilov; učitelji zavirajo inovativnost (zasta-
nemotiviranost mladih; mladi ne preveč družboslovnih programov; reli načini poučevanja); generacijski
iščejo zaposlitvenih možnosti drugje. mladi sploh ne vedo, če se izobražu- prepad; neinovativno okolje; matura
jejo za »pravi« poklic; pogoste frustra- in poklicna matura zavirata.
cije med mladimi (travme, bolezni);
izgubljen potencial znanja; mladi ne
izkoristijo možnosti izbire in prekva-
lifikacije.
kadra, saj ne morejo vedeti, kaj bo prinesla ne- mišljeno strategijo sistemsko rešili problem sla-
predvidljiva prihodnost. Intervjuvani managerji bega sodelovanja in pomagali vzpostaviti trajno-
priznavajo, da so šele v zadnjih letih pričeli spo- stni dialog med za prihodnost Slovenije tako po-
znavati, da ne bo več lahko dobiti ustrezne de- membnima sferama, kot sta šolstvo in gospodar-
lovne sile in da se morajo nujno povezati s šolami, stvo.
ki izobražujejo njihov potencialni kader.
Treba je poznati vizijo gospodarstva, če ho-
Vsi intervjuvanci v naši raziskavi menijo, da čemo izobraževati v pravo smer, zato je povezo-
je treba sodelovanje več deležnikov iz šolstva in vanje nujnost; na tem področju se je šele v zadnjih
gospodarstva, ki so vpleteni v ta odnos, okrepiti nekaj letih začelo premikati na bolje, vendar je še
ter nadgraditi do tiste stopnje, da bo to zaživelo, daleč od želenega.
kot bi moralo, v dobrobit vseh. Zdaj vlada stanje,
ko vsak deležnik izpostavlja predvsem dolžnosti Literatura
drugih deležnikov, pozablja pa na potrebne aktiv- Cankar, F., T. Deutsch in M. Trampuš. 2015. »Dejav-
nosti in ukrepe, ki bi jih moral izpeljati sam. Pred-
vsem je teoretično marsikaj opredeljeno, toda niki, ki spodbujajo, in dejavniki, ki zavirajo razvoj
pravega zagona za izvedbo v praksi ni. Vzrok temu ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v šoli.«
je po naših ugotovitvah na prvem mestu v neu- V Mladi, šola in izzivi prihodnosti: razvoj ustvarjal-
strezni komunikaciji. Vsi pozabljajo, da je nujna nosti in inovativnosti kot sestavin podjetniške narav-
povezanost prav vseh. Študija kaže na to, da vsak nanosti in spretnosti v osnovni šoli, ur. F. Cankar in
izpelje vse aktivnosti sam zase in po svoje, v pre- T. Deutsch, str. 75–89. Ljubljana: Zavod Republike
pričanju, da bo tako dovolj dobro in da je marsikaj Slovenije za šolstvo.
teoretično zelo dobro napisano, v praksi pa ne de- Federal Ministry of Economy, Family and Youth. 2012.
luje. Apprenticeship: Dual Vocational Education and Train-
ing in Austria; Modern Training with a Future. Dunaj:
Ravnatelji razložijo, da lahko šola da dijakom Federal Ministry of Economy, Family and Youth.
osnove, pravzaprav en del, nikakor pa ne vsega, Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraže-
kar mladi potrebujejo na poklicni poti. Drugi del vanja; poročilo finskega sindikata vzgoje in izobraževa-
bi moralo dodati gospodarstvo, saj šola nima vsega nja oa j. 2014. Prevod Nataša Mojškerc. Ljubljana:
potrebnega znanja, izkušenj pa tudi ne vse po- Center za študij edukacijskih strategij (ceps) in Pe-
trebne infrastrukture. V podjetjih ocenjujejo, da dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
šola ne izobrazi ustreznih kadrov, ponekod so celo Gotvassli, K.-A. 2008. »Community Knowledge – A Ca-
mnenja, da mladi nič ne znajo, vendar to pomeni, talyst for Innovation.« The Journal of Regional Ana-
da tudi oni niso dodali svojega prispevka. Če bi lysis and Policy 38 (2): 145–158.
bilo podjetje ustrezno povezano s šolo, ki izobra- Harris, C. 2015. »Letter from Claudia Harris of the Ca-
žuje njihov potencialni kader, bi na tak način pre- reers and Enterprise Company.« https://www.ascl
vzeli del odgovornosti. .org.uk/help-and-advice/help-and-advice.letter
-from-claudia-harris-of-the-careers-and-enterprise
Vsi udeleženi v raziskavi od ključnih institu- -company.html.
cionalnih, regulatornih in drugih odločevalcev v Miles, M. B., in A. M. Huberman. 1994. Qualitative Data
zvezi s problematiko povezovanja pričakujejo, da Analysis. Thousand Oaks, ca: Sage.
bodo z jasno vizijo, točno začrtanimi cilji ter pre- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. B. l.
»Republika Avstrija.« http://www.mizs.gov.si/si/
delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/
8 management 16 (2021) številka 1
