Page 117 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 117
nova Arheološkega parka Emona
v letih 2011–2012: izkušnje in izzivi

Bernarda Županek in Tamara Bregar

V prispevku predstavljamo prenovo in revitalizacijo Arheološkega parka Emona, izvedeno v letih 2011- 117
2012. Projekt je obsegal konservatorsko-restavratorsko sanacijo arheoloških območij Emonska hiša,
Zgodnjekrščansko središče in Rimski zid na Mirju, prenovo zaščitne in turistične infrastrukture, in-
terpretacijo s poudarkom na javnih programih ter izdelavo načrta upravljanja. Predstavljen je potek del,
nekateri izzivi in dileme ter uporabljene rešitve.
Ključne besede: arheološki park, Emona, Ljubljana, dediščina, upravljanje dediščine, interpretacija ded-
iščine, pedagoški in andragoški programi, marketing dediščine, kulturni turizem
In the paper, we present the renovation and revitalisation of Archaeological park Emona, carried out in
2011-2012. The project included conservation-restoration works, renovation of protective and touristic
infrastructure, interpretation with emphasis on public programmes and management plan. We discuss
certain challenges and dilemmas encountered during the project, as well as possible solutions.
Keywords: archaeological park, Emona, Ljubljana, heritage, heritage management, heritage interpreta-
tion, pedagogical and andragogic programmes, heritage marketing, cultural tourism

Arheološki park Emona bolj odmaknjena in težko dostopna (Županek
2005, 158s; 2008, 271-273). Spomenikom je v ve-
Prezentirani ostanki rimskega mesta Emone v čini manjkalo interpretativnih vsebin, hkrati pa
današnji Ljubljani obsega tri večja spomeniška so bili v slabem stanju tudi v konservatorsko-
območja (Zgodnjekrščansko središče, Emonska -restavratorskem smislu, saj zaradi pomanjka-
hiša, del južnega obzidja na Mirju) ter nekaj po- nja sredstev obsežnejših popravil več desetletij ni
sameznih spomenikov oz. manjših spomeniških bilo. Poskusi vključevanja v turistično ponudbo
območij (kompozicija ob Emoncu, prezentacija Ljubljane so se izjalovili ali izpeli. Predvsem pa
v sklopu garažne hiše Kongresni trg, kloaka na ni bila razvita strategija upravljanja te dediščine
Aškerčevi, del zahodnega obzidja ob Cankar- kot celote. Razloge za tako situacijo smo našli v
jevem domu, del severnega obzidja pod poslo- specifičnih okoliščinah nastajanja parka.
pjem uršulink). Ta in situ razstavljena dediščina
je plod več kot stoletnih prizadevanj arheologov, Nastanek arheološkega parka
konservatorjev, arhitektov in drugih, s to dedi- Emona
ščino na različne načine povezanih posamezni-
kov in skupin (prim. Stele 1928; Plesničar Gec, Arheološki park Emona se je oblikoval zlagoma,
Slabe 1979). Kljub temu pa so ti spomeniki sča- sočasno z arheološkimi raziskavami rimske ko-
soma postali tako meščanom kot turistom tež- lonije Emone. Že od samega začetka je bil park
ko opazni, zato pogosto spregledana, vedno
   112   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122