Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 5(1) (2017)
P. 9
ia universitatis Uvodnik
9
Zrinka Mileusnić
Vpričujoči tematski številki revije Studia ja dodatne vsebine rekreativnim dejavnostim,
Universitatis Hereditati (letnik 5, števil predvsem potapljaškim programom, obogatitev
ka 1, 2017) smo si zastavili številna vpra obstoječih ali razvoj novih produktov kulturne
šanja, povezana s kulturno dediščino in kultur ga turizma, doživljajsko izkušnjo in navsezadnje
nim turizmom. Takrat smo se spraševali, kakšno tudi vpliv na izboljšanje trajnostnega razvoja po
je stanje na področju povezovanja med varovan sameznih destinacij.
jem in promocijo kulturne dediščine in turiz
ma. Zanimalo nas je, kako medsebojno sodelu Z zbranimi razpravami smo poskušali osvet
jeta, kako delujeta in kako se nadgrajujeta, kje so liti vrsto omenjenih možnosti, ki jih ponuja pod
pasti in ovire ter kako jih lahko premostimo in vodna kulturna dediščina. Prispevki obravnava
tvorno sodelujemo, predvsem v dobro in v inte jo več vidikov podvodne kulturne dediščine kot
resu javnosti. so: mednarodni in nacionalni zakonski okvirji,
razvojne in varstvene možnosti in strategije, raz
S prvo številko petega letnika revije smo po liči vidiki promocije, vključevanje podvodne de
segli nekoliko globlje in smo na obeh področ diščine v produkte kulturnega turizma, trženje
jih poskušali raziskati bolj specifične teme. Pri kuturne dediščine, analize ciljne publike in po
spevki, ki jih tokrat predstavljamo, se nanašajo tencialnih uporabnikov produktov, ki vključu
na podvodno dediščino in njeno promocijo na jejo podvodno kulturno dediščino in primeri že
področju turizma, kakor tudi na turistične pro obstoječih dobrih praks. Skozi naštete teme so
dukte, ki temeljijo na podvodni dediščini. Zato predstavljeni tudi obstoječe in morebitne ovire
smo tematsko številko naslovili PODVODNA ter predlogi za njihovo reševanje.
DEDIŠČINA IN TURIZEM.
Večina objavljenih prispevkov je bila pred
Podvodna kulturna dediščina ponuja izje stavljena širši javnosti na mednarodni konferenci
mne možnosti na različnih področjih. Najbolj v Kopru s katero se je zaključil mednarodni pro
dostopna in poznana je strokovnjakom, ki jo jekt ATAS – Ancient traps of Adriatic Sea/An
raziskujejo z namenom razvoja znanosti o člo tične pasti jadranskega morja. Projekt je bil sofi
veški preteklosti, kot tudi z namenom izobra nanciran s strani EASME (Executive Agency tor
ževanja javnosti. Žal pa je, zaradi specifičnega Small and Medium-sized Enterprises of the Eu-
okolja, za preostali del javnosti velikokrat skrita ropean Commission) v okviru programa Imple-
in posledično nedostopna, kar v veliki meri vpli mentation of the European Maritime and Fishe-
va tudi na nizko ozaveščenost o njenem pomenu. ries Fund Work 2015 na temo Thematic touristic
Večkrat so podatki o podvodni kulturni dedišči routes on underwater cultural heritage. Izvajali
ni (delno) dostopni le v muzejskih ustanovah, so ga sodelavci Inštituta za arheologijo in dedi
medtem, ko njeno spoznavanje na terenu ponu ščino Fakultete za humansitične študije Univer
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.5(1)9-10
9
Zrinka Mileusnić
Vpričujoči tematski številki revije Studia ja dodatne vsebine rekreativnim dejavnostim,
Universitatis Hereditati (letnik 5, števil predvsem potapljaškim programom, obogatitev
ka 1, 2017) smo si zastavili številna vpra obstoječih ali razvoj novih produktov kulturne
šanja, povezana s kulturno dediščino in kultur ga turizma, doživljajsko izkušnjo in navsezadnje
nim turizmom. Takrat smo se spraševali, kakšno tudi vpliv na izboljšanje trajnostnega razvoja po
je stanje na področju povezovanja med varovan sameznih destinacij.
jem in promocijo kulturne dediščine in turiz
ma. Zanimalo nas je, kako medsebojno sodelu Z zbranimi razpravami smo poskušali osvet
jeta, kako delujeta in kako se nadgrajujeta, kje so liti vrsto omenjenih možnosti, ki jih ponuja pod
pasti in ovire ter kako jih lahko premostimo in vodna kulturna dediščina. Prispevki obravnava
tvorno sodelujemo, predvsem v dobro in v inte jo več vidikov podvodne kulturne dediščine kot
resu javnosti. so: mednarodni in nacionalni zakonski okvirji,
razvojne in varstvene možnosti in strategije, raz
S prvo številko petega letnika revije smo po liči vidiki promocije, vključevanje podvodne de
segli nekoliko globlje in smo na obeh področ diščine v produkte kulturnega turizma, trženje
jih poskušali raziskati bolj specifične teme. Pri kuturne dediščine, analize ciljne publike in po
spevki, ki jih tokrat predstavljamo, se nanašajo tencialnih uporabnikov produktov, ki vključu
na podvodno dediščino in njeno promocijo na jejo podvodno kulturno dediščino in primeri že
področju turizma, kakor tudi na turistične pro obstoječih dobrih praks. Skozi naštete teme so
dukte, ki temeljijo na podvodni dediščini. Zato predstavljeni tudi obstoječe in morebitne ovire
smo tematsko številko naslovili PODVODNA ter predlogi za njihovo reševanje.
DEDIŠČINA IN TURIZEM.
Večina objavljenih prispevkov je bila pred
Podvodna kulturna dediščina ponuja izje stavljena širši javnosti na mednarodni konferenci
mne možnosti na različnih področjih. Najbolj v Kopru s katero se je zaključil mednarodni pro
dostopna in poznana je strokovnjakom, ki jo jekt ATAS – Ancient traps of Adriatic Sea/An
raziskujejo z namenom razvoja znanosti o člo tične pasti jadranskega morja. Projekt je bil sofi
veški preteklosti, kot tudi z namenom izobra nanciran s strani EASME (Executive Agency tor
ževanja javnosti. Žal pa je, zaradi specifičnega Small and Medium-sized Enterprises of the Eu-
okolja, za preostali del javnosti velikokrat skrita ropean Commission) v okviru programa Imple-
in posledično nedostopna, kar v veliki meri vpli mentation of the European Maritime and Fishe-
va tudi na nizko ozaveščenost o njenem pomenu. ries Fund Work 2015 na temo Thematic touristic
Večkrat so podatki o podvodni kulturni dedišči routes on underwater cultural heritage. Izvajali
ni (delno) dostopni le v muzejskih ustanovah, so ga sodelavci Inštituta za arheologijo in dedi
medtem, ko njeno spoznavanje na terenu ponu ščino Fakultete za humansitične študije Univer
doi: https://doi.org/10.26493/2350-5443.5(1)9-10
