Page 105 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 105
ia universitatis Keramično gradivo, najdeno v plasteh zno- vanje in utrjevanja terena, pri čemer so bile v fazi 4 od-
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 105 traj izkopane arheološke sonde, odraža dve lo- ktire še ostaline pomožnih gospodarskih/gradbenih
čeni zgodovinski obdobji. Najstarejšo fazo in aktivnosti, v fazi 5 pa večja odpadna jama z modernim
posamezne najdbe v sekundarnih kontekstih gradbenim materialom. Najmlajšo fazo na obravnava-
povezujemo s poznoantičnim obdobjem, na- nem območju predstavlja novoveška faza 6, kamor sodi-
tančneje od 5. - 7. stoletjem. Na drugi strani pa ta kamniti tlak ob hiši, narejen iz klesancev in paleoor-
večina odkritih arheoloških ostalin sodi v no- nica, nekdanja obdelovalna zemlja vrtov obravnavanega
voveški čas med 15. in 20. stoletjem. Novoveške območja.
najdbe se pojavljajo premešane, predvsem v na- Keramično gradivo, najdeno v plasteh in arheoloških
sutjih in izravnavah oz. odpadnih jamah, v vseh ostalinah sonde, odraža dve ločeni zgodovinski obdob-
novoveških fazah najdišča ( faze 2 - 6), zaradi če- ji. Najstarejšo fazo in posamezne najdbe v sekundarnih
sar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna in kontekstih povezujemo s poznoantičnim obdobjem,
ustreza novoveškim kontekstom v obalnih me- natančneje od 5. - 7. stoletjem, na drugi strani pa večina
stih, za katere je značilna intenzivna gradbena odkritih arheoloških ostalin sodi v novoveški čas med
dejavnost, kljub zaznanemu ohranjanju osnov- 15. in 20. stoletjem. Novoveške najdbe se pojavljajo pre-
nih srednjeveških urbanih zasnov. mešane, predvsem v nasutjih in izravnavah oz. odpad-
nih jamah, v vseh novoveških fazah najdišča (faze 2 - 6),
Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in zaradi česar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna
novoveških arheoloških kontekstov najdemo na in ustreza novoveškim kontekstom v obalnih mestih, za
območju Kopra na številnih lokacijah, kot npr. katere je značilna intenzivna gradbena dejavnost, kljub
primer na Muzejskem trgu (Mileusnić, Predan zaznanemu ohranjanju osnovnih srednjeveških urbanih
2011, 25-34), Kapucinski vrt (Cunja 1996), na zasnov. Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in novo-
Kreljevi 1 (Guštin in Sakara Sučević 2011), pa na veških arheoloških kontekstov najdemo na območju
Kreljevi 6 (Zanier 2011), ali pa bližnji lokaciji Di- Kopra na številnih lokacijah. Lokacija na Bazoviški 5a
jaškega doma (Tomaž 2013). Rezultati arheolo- tako dodatno potrjuje sosledje arheoloških ostalin, ki ga
ških raziskav na Bazoviški 5a zatorej potrjujejo je moč slediti tudi na drugih lokacijah v Kopru.
sosledje arheoloških ostalin in uporabo prosto-
ra na raziskani lokaciji in dopolnjuje širšo sliko Summary
poselitve koprskega otoka in rabe prostora, ki jo
je moč slediti tudi na drugih arheološko raziska- In this article, we present the results of archaeologi-
nih, a večinoma neobjavljenih lokacijah v Kopru. cal test excavation at Bazoviška ulica 5a, located in the
area of Bošadraga in Koper. The test excavation pro-
Povzetek duced stratification of layers and archaeological re-
mains, which were placed in several different phases of
V članku predstavljamo rezultate arheološkega testne- land use. According to archaeological finds, the oldest
ga sondiranja na Bazoviški ulici 5a, v predelu Bošadrage v phase of land use, Phase 1 dates to the Late Antiquity pe-
Kopru. Testno sondiranje je potrdilo stratifikacijo plasti riod. The remaining five phases (Phases 2-6) are associ-
in arheoloških ostalin, ki smo jih umestili v šet različnih ated mainly with construction interventions in the Ear-
faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo uporabe prosto- ly and Late Modern Period. The earliest modern phase
ra – fazo 1 je na osnovi arheoloških najdb opredeljena v of land use (Phase 2) is defined by levelling, earthworks
poznoantično obdobje. Preostalih pet faz uporabe pros- and waste pit, followed by Phase 3, which is marked by
tora (faze 2-6) pa povezujemo predvsem z zgodnjimi in further levelling of the area and a more extensive con-
poznimi novoveškimi gradbenimi posegi. Najzgodnjej- struction waste pit. The subsequent modern phases of
šo novoveško fazo uporabe prostora (faza 2) definirajo space use (Phase 4 and Phase 5) are also marked by back-
nasutja, utrditve in odpadna jama, kateri sledi 3 faza, ka- filling and consolidation of the terrain. Phase 4 is also as-
tero zaznamujejo nadaljnja nasipavanja območja in več- sociated with secondary economic/construction activi-
ja gradbena odpadna jama. Tudi naslednji novoveški fazi ties, while in Phase 5 there is an enormous waste pit with
uporabe prostora (fazo 4 in fazo 5) zaznamujejo nasipa-
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 105 traj izkopane arheološke sonde, odraža dve lo- ktire še ostaline pomožnih gospodarskih/gradbenih
čeni zgodovinski obdobji. Najstarejšo fazo in aktivnosti, v fazi 5 pa večja odpadna jama z modernim
posamezne najdbe v sekundarnih kontekstih gradbenim materialom. Najmlajšo fazo na obravnava-
povezujemo s poznoantičnim obdobjem, na- nem območju predstavlja novoveška faza 6, kamor sodi-
tančneje od 5. - 7. stoletjem. Na drugi strani pa ta kamniti tlak ob hiši, narejen iz klesancev in paleoor-
večina odkritih arheoloških ostalin sodi v no- nica, nekdanja obdelovalna zemlja vrtov obravnavanega
voveški čas med 15. in 20. stoletjem. Novoveške območja.
najdbe se pojavljajo premešane, predvsem v na- Keramično gradivo, najdeno v plasteh in arheoloških
sutjih in izravnavah oz. odpadnih jamah, v vseh ostalinah sonde, odraža dve ločeni zgodovinski obdob-
novoveških fazah najdišča ( faze 2 - 6), zaradi če- ji. Najstarejšo fazo in posamezne najdbe v sekundarnih
sar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna in kontekstih povezujemo s poznoantičnim obdobjem,
ustreza novoveškim kontekstom v obalnih me- natančneje od 5. - 7. stoletjem, na drugi strani pa večina
stih, za katere je značilna intenzivna gradbena odkritih arheoloških ostalin sodi v novoveški čas med
dejavnost, kljub zaznanemu ohranjanju osnov- 15. in 20. stoletjem. Novoveške najdbe se pojavljajo pre-
nih srednjeveških urbanih zasnov. mešane, predvsem v nasutjih in izravnavah oz. odpad-
nih jamah, v vseh novoveških fazah najdišča (faze 2 - 6),
Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in zaradi česar ugotavljamo, da je njihova lega sekundarna
novoveških arheoloških kontekstov najdemo na in ustreza novoveškim kontekstom v obalnih mestih, za
območju Kopra na številnih lokacijah, kot npr. katere je značilna intenzivna gradbena dejavnost, kljub
primer na Muzejskem trgu (Mileusnić, Predan zaznanemu ohranjanju osnovnih srednjeveških urbanih
2011, 25-34), Kapucinski vrt (Cunja 1996), na zasnov. Sosledje poznoantičnih, srednjeveških in novo-
Kreljevi 1 (Guštin in Sakara Sučević 2011), pa na veških arheoloških kontekstov najdemo na območju
Kreljevi 6 (Zanier 2011), ali pa bližnji lokaciji Di- Kopra na številnih lokacijah. Lokacija na Bazoviški 5a
jaškega doma (Tomaž 2013). Rezultati arheolo- tako dodatno potrjuje sosledje arheoloških ostalin, ki ga
ških raziskav na Bazoviški 5a zatorej potrjujejo je moč slediti tudi na drugih lokacijah v Kopru.
sosledje arheoloških ostalin in uporabo prosto-
ra na raziskani lokaciji in dopolnjuje širšo sliko Summary
poselitve koprskega otoka in rabe prostora, ki jo
je moč slediti tudi na drugih arheološko raziska- In this article, we present the results of archaeologi-
nih, a večinoma neobjavljenih lokacijah v Kopru. cal test excavation at Bazoviška ulica 5a, located in the
area of Bošadraga in Koper. The test excavation pro-
Povzetek duced stratification of layers and archaeological re-
mains, which were placed in several different phases of
V članku predstavljamo rezultate arheološkega testne- land use. According to archaeological finds, the oldest
ga sondiranja na Bazoviški ulici 5a, v predelu Bošadrage v phase of land use, Phase 1 dates to the Late Antiquity pe-
Kopru. Testno sondiranje je potrdilo stratifikacijo plasti riod. The remaining five phases (Phases 2-6) are associ-
in arheoloških ostalin, ki smo jih umestili v šet različnih ated mainly with construction interventions in the Ear-
faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo uporabe prosto- ly and Late Modern Period. The earliest modern phase
ra – fazo 1 je na osnovi arheoloških najdb opredeljena v of land use (Phase 2) is defined by levelling, earthworks
poznoantično obdobje. Preostalih pet faz uporabe pros- and waste pit, followed by Phase 3, which is marked by
tora (faze 2-6) pa povezujemo predvsem z zgodnjimi in further levelling of the area and a more extensive con-
poznimi novoveškimi gradbenimi posegi. Najzgodnjej- struction waste pit. The subsequent modern phases of
šo novoveško fazo uporabe prostora (faza 2) definirajo space use (Phase 4 and Phase 5) are also marked by back-
nasutja, utrditve in odpadna jama, kateri sledi 3 faza, ka- filling and consolidation of the terrain. Phase 4 is also as-
tero zaznamujejo nadaljnja nasipavanja območja in več- sociated with secondary economic/construction activi-
ja gradbena odpadna jama. Tudi naslednji novoveški fazi ties, while in Phase 5 there is an enormous waste pit with
uporabe prostora (fazo 4 in fazo 5) zaznamujejo nasipa-
