Page 9 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 9
ia universitatis Uvodnik
9
Zrinka Mileusnić
Univerza na Primorskem, Slovenija
zrinka.mileusnic@fhs.upr.si
Letošnji, že deveti, letnik revije Studia Uni- Severni Jadran in prinaša analizo zbirke mar-
versitatis Hereditati in njegovo prvo šte- mornih najdb (crustae) iz pomembnejših stavb
vilko težko začnemo brez pogleda nazaj, v poznoantične mansio na podeželju v bližini da-
svet in globalno epidemijo ter z njo povezane do- našnjega Jesola. Interdisciplinarno zastavljena
godke, ki so nam v dobrem letu na različnih ni- raziskava prinaša nove in zanimive interpretativ-
vojih iz dneva v dan spreminjali življenja. Kljub ne nastavke, nastavlja pa tudi trdne temelje in iz-
temu sta naša revija in njena prva letošnja števil- hodišča za raziskovanje tega lagunskega najdišča
ka dokaz, da se tudi v negotovih časih da hodi- in tudi širše slike poznoantičnega obdobja.
ti naprej, delati in raziskovati. Z uredniškim de-
lom smo nadaljevali z utiranjem zastavljenih Sledi članek Andreje Biondija, ki analizira
smernic, ki predvidevajo dve letni številki, eno sedem kosov na novo odkritega langobardskega
arheološko, kot svojevrsten hommage Oddelku orožja iz depojev Arheološkega muzeja v mestu
za arheologijo in dediščino UP FHŠ, ustanovite- Fiesole na severovzhodu Toskane. Te predme-
lju revije, in drugo številko, katere cilj je pokaza- te, ki so bili le delno objavljeni, odkriti pa so bili
ti razsežnosti raziskovanja na področju humani- na langobardski nekropoli na območju Garibal-
stike in družboslovja. di in tudi v neznanih kontekstih, smo primerja-
li s podobnimi gradivi po Kr., odkritimi po vsej
V branje vam prinašamo arheološke teme državi. Omenjena objava teh predmetov iz 6. in
iz evropskega sveta in vam želimo pričarati bo- 7. stoletja predstavljaja pomemben doprinos k ra-
gastvo, širino in možnosti arheološkega sveta, v zumevanju prehoda iz pozne antike v čas prevla-
katerem intenzivno raziskujemo. Prispevki ob- de Langobardov.
segajo čas od kamene dobe do danes, prinaša-
jo nove podatke in interpretativne nastavke ter S prispevkom Alenke Tomaž in Zrinke Mi-
tudi nove tehnologije. leusnić ostajamo v Kopru in spoznavamo re-
zultate novejših arheoloških raziskav starem
Številko začenjamo daleč v preteklosti in v mestnem jedru, ki dopolnjujejo in nadgrajuje-
geografskem pogledu. Ljubo Fidanoski se v svo- jo koprsko sliko v času pozne antike in novega
jem prispevku ukvarja z analizami materialne veka.
kulture zgodnje neolitskih skupnosti na obmo-
čju Severne Makedonije in Bolgarije ter kljub Zadnji prispevek nas ponovno odpelje pro-
različnim substratom poskuša identificirati po- ti Balkanu, kjer so se iz srednjega veka ohranili
dobnosti in povezave. srednjeveški kamniti nagrobniki – stečki. Gre za
široko razprostranjen fenomen, ki je zavarovan
Prispevke nadaljujemo z večjim sklopom tudi kot UNESCOVA dediščina. A zaenkrat
poznoantičnih najdišč. Prvi med njimi, prispe- stanje raziskav žal še ne odraža pomena teh spo-
vek Alessandre Cianciosi, nas vrača nazaj na meniku v prostoru. Zato je Saša Čaval v okviru
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 .9 (1) 9 -10
9
Zrinka Mileusnić
Univerza na Primorskem, Slovenija
zrinka.mileusnic@fhs.upr.si
Letošnji, že deveti, letnik revije Studia Uni- Severni Jadran in prinaša analizo zbirke mar-
versitatis Hereditati in njegovo prvo šte- mornih najdb (crustae) iz pomembnejših stavb
vilko težko začnemo brez pogleda nazaj, v poznoantične mansio na podeželju v bližini da-
svet in globalno epidemijo ter z njo povezane do- našnjega Jesola. Interdisciplinarno zastavljena
godke, ki so nam v dobrem letu na različnih ni- raziskava prinaša nove in zanimive interpretativ-
vojih iz dneva v dan spreminjali življenja. Kljub ne nastavke, nastavlja pa tudi trdne temelje in iz-
temu sta naša revija in njena prva letošnja števil- hodišča za raziskovanje tega lagunskega najdišča
ka dokaz, da se tudi v negotovih časih da hodi- in tudi širše slike poznoantičnega obdobja.
ti naprej, delati in raziskovati. Z uredniškim de-
lom smo nadaljevali z utiranjem zastavljenih Sledi članek Andreje Biondija, ki analizira
smernic, ki predvidevajo dve letni številki, eno sedem kosov na novo odkritega langobardskega
arheološko, kot svojevrsten hommage Oddelku orožja iz depojev Arheološkega muzeja v mestu
za arheologijo in dediščino UP FHŠ, ustanovite- Fiesole na severovzhodu Toskane. Te predme-
lju revije, in drugo številko, katere cilj je pokaza- te, ki so bili le delno objavljeni, odkriti pa so bili
ti razsežnosti raziskovanja na področju humani- na langobardski nekropoli na območju Garibal-
stike in družboslovja. di in tudi v neznanih kontekstih, smo primerja-
li s podobnimi gradivi po Kr., odkritimi po vsej
V branje vam prinašamo arheološke teme državi. Omenjena objava teh predmetov iz 6. in
iz evropskega sveta in vam želimo pričarati bo- 7. stoletja predstavljaja pomemben doprinos k ra-
gastvo, širino in možnosti arheološkega sveta, v zumevanju prehoda iz pozne antike v čas prevla-
katerem intenzivno raziskujemo. Prispevki ob- de Langobardov.
segajo čas od kamene dobe do danes, prinaša-
jo nove podatke in interpretativne nastavke ter S prispevkom Alenke Tomaž in Zrinke Mi-
tudi nove tehnologije. leusnić ostajamo v Kopru in spoznavamo re-
zultate novejših arheoloških raziskav starem
Številko začenjamo daleč v preteklosti in v mestnem jedru, ki dopolnjujejo in nadgrajuje-
geografskem pogledu. Ljubo Fidanoski se v svo- jo koprsko sliko v času pozne antike in novega
jem prispevku ukvarja z analizami materialne veka.
kulture zgodnje neolitskih skupnosti na obmo-
čju Severne Makedonije in Bolgarije ter kljub Zadnji prispevek nas ponovno odpelje pro-
različnim substratom poskuša identificirati po- ti Balkanu, kjer so se iz srednjega veka ohranili
dobnosti in povezave. srednjeveški kamniti nagrobniki – stečki. Gre za
široko razprostranjen fenomen, ki je zavarovan
Prispevke nadaljujemo z večjim sklopom tudi kot UNESCOVA dediščina. A zaenkrat
poznoantičnih najdišč. Prvi med njimi, prispe- stanje raziskav žal še ne odraža pomena teh spo-
vek Alessandre Cianciosi, nas vrača nazaj na meniku v prostoru. Zato je Saša Čaval v okviru
h t t p s : //d o i . o r g /10 . 2 6 49 3 /2 35 0 - 5 4 4 3 .9 (1) 9 -10
