Page 95 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 95
ia universitatis
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 95
Slika 9. Koper, Bazoviška ulica 5a, gradični prikaz distribucije arheološkega gradiva po posameznih fazah uporabe pros-
tora in SE glede na vrsto materiala (pripravila: Alenka Tomaž).
arheološke ostaline smiselno umestimo v šest raz- Med njimi so bili odkriti številni odlomki ker-
ličnih faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo – amičnih predmetov, stekleni predmeti, odlomki
fazo 1 lahko na osnovi najdb opredelimo v poz- kovinskih predmetov in živalske kosti (slika 9).
noantično obdobje. Poznoantična plast je edina Ohranjenih je bilo tudi precej odlomkov mod-
tudi edina intaktna.2 Preostalih pet faz uporabe ernega gradbenega materiala in delov modern-
prostora ( faze 2-6) pa lahko povežemo predvsem ih kovinskih najdb (pločevinka ipd.). Kovinski
z novoveškimi gradbenimi posegi, to je utrjevan- predmeti, ki so bili najštevilčnejši v fazi 5, so bili
ji terena, odlaganjem odpadnega gradbenega ma- že ob izkopu v slabem stanju, največkrat frag-
teriala, ter pomožnimi gradbenimi aktivnostmi mentirani in močno korodirani, kar onemogo-
(jama za gašenje apna), ki so se odvijale tik ob ča njihovo morfološko in kronološko opredel-
sami hiši na lokaciji Bazoviška 5a oziroma v fazi itev. Najbolj številni v vseh fazah rabe prostora
6 tudi kot prostor, namenjen drugim dejavnos- in datacijsko tudi najbolj izpovedni so keramični
tim. Intenzivna uporaba obravnavanega prosto- predmeti, praviloma ostanki transportnega, ku-
ra za potrebe gradbene dejavnosti z vidika zarisa hinjskega in namiznega posodja. V nadaljevanju
uporabe prostora na franciscejskem katastru mor- predstavljamo izbor keramičnih najdb v okviru
da malce preseneča, pa vendar je potrebno ta pros- posameznih faz rabe prostora kot izhodišče in-
tor, ki je sicer bil namenjen vrtovom, v tako ozko terpretacijo raziskanega najdišča. V pregled smo
zamejenih okoljih, kot je kare Bošadrage, razu- vključili tudi nekaj boljše ohranjenih predmetov
meti tudi kot prostor, ki je bil po potrebi uporabl- iz stekla in kamna.
jen za pomožne gradbenih aktivnosti.
Na obravnavanem območju je najstarejša
Analiza in katalog drobnih najdb raba prostora z arheološkim gradivom doku-
V evidentiranih plasteh, nasutjih in arheoloških mentirana v času pozne antike ( faza 1). Vanjo
ostalinah so se ohranile številne drobne najdbe. sodijo najdbe iz plasti SE 24, med njimi 33 od-
lomkov lončenine, 5 odlomkov gradbenega ma-
2 Poznoantični odlomki keramike se nahajajo tudi v sekundarnih teriala in del izkopanih kosti (slika 9). To je edina
kontekstih kasnejših novoveških nasutij, kot razvidno v nadalje- plast na celotnem najdišču, za katero je značilen
vanju. časovno enoten material, brez vrinjenih mlajših
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 95
Slika 9. Koper, Bazoviška ulica 5a, gradični prikaz distribucije arheološkega gradiva po posameznih fazah uporabe pros-
tora in SE glede na vrsto materiala (pripravila: Alenka Tomaž).
arheološke ostaline smiselno umestimo v šest raz- Med njimi so bili odkriti številni odlomki ker-
ličnih faz uporabe prostora. Najstarejšo fazo – amičnih predmetov, stekleni predmeti, odlomki
fazo 1 lahko na osnovi najdb opredelimo v poz- kovinskih predmetov in živalske kosti (slika 9).
noantično obdobje. Poznoantična plast je edina Ohranjenih je bilo tudi precej odlomkov mod-
tudi edina intaktna.2 Preostalih pet faz uporabe ernega gradbenega materiala in delov modern-
prostora ( faze 2-6) pa lahko povežemo predvsem ih kovinskih najdb (pločevinka ipd.). Kovinski
z novoveškimi gradbenimi posegi, to je utrjevan- predmeti, ki so bili najštevilčnejši v fazi 5, so bili
ji terena, odlaganjem odpadnega gradbenega ma- že ob izkopu v slabem stanju, največkrat frag-
teriala, ter pomožnimi gradbenimi aktivnostmi mentirani in močno korodirani, kar onemogo-
(jama za gašenje apna), ki so se odvijale tik ob ča njihovo morfološko in kronološko opredel-
sami hiši na lokaciji Bazoviška 5a oziroma v fazi itev. Najbolj številni v vseh fazah rabe prostora
6 tudi kot prostor, namenjen drugim dejavnos- in datacijsko tudi najbolj izpovedni so keramični
tim. Intenzivna uporaba obravnavanega prosto- predmeti, praviloma ostanki transportnega, ku-
ra za potrebe gradbene dejavnosti z vidika zarisa hinjskega in namiznega posodja. V nadaljevanju
uporabe prostora na franciscejskem katastru mor- predstavljamo izbor keramičnih najdb v okviru
da malce preseneča, pa vendar je potrebno ta pros- posameznih faz rabe prostora kot izhodišče in-
tor, ki je sicer bil namenjen vrtovom, v tako ozko terpretacijo raziskanega najdišča. V pregled smo
zamejenih okoljih, kot je kare Bošadrage, razu- vključili tudi nekaj boljše ohranjenih predmetov
meti tudi kot prostor, ki je bil po potrebi uporabl- iz stekla in kamna.
jen za pomožne gradbenih aktivnosti.
Na obravnavanem območju je najstarejša
Analiza in katalog drobnih najdb raba prostora z arheološkim gradivom doku-
V evidentiranih plasteh, nasutjih in arheoloških mentirana v času pozne antike ( faza 1). Vanjo
ostalinah so se ohranile številne drobne najdbe. sodijo najdbe iz plasti SE 24, med njimi 33 od-
lomkov lončenine, 5 odlomkov gradbenega ma-
2 Poznoantični odlomki keramike se nahajajo tudi v sekundarnih teriala in del izkopanih kosti (slika 9). To je edina
kontekstih kasnejših novoveških nasutij, kot razvidno v nadalje- plast na celotnem najdišču, za katero je značilen
vanju. časovno enoten material, brez vrinjenih mlajših
