Page 96 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 96
dmetov, ki bi bili posledica kasnejših gradbe-studia universitatis her editati, letnik 9 (2021), številk a 1 / volume 9 (2021), number 1 96kakor tudi v celinskem delu, kjer jih najdemo v
nih dejavnosti na tem območju. poznoantičnih višinskih naselbinah.
hereditati
Keramično gradivo je precej fragmentira- Tem najdbam se časovno pridružujeta še
no in slabo ohranjeno. Med izkopanimi odlom- dva odlomka ostenja 11 in 38 s tipično poznoan-
ki smo lahko prepoznali le štiri tipološko izpov- tično fakturo, pri odlomku 38 pa še z metličen-
edne primerke (37-39 iz plasti SE 24 in odlomka jem dodelano površino. Zaradi stanja ohran-
11 iz plasti SE 5 in 23 iz plasti SE 14). Vsi od- jenosti bolj podrobna opredelitev ni možna,
lomki pripadajo poznoantičnemu posodju, pre- vsekakor pa skupaj z že omenjenimi odlom-
poznavnemu po značilnih fakturah, obdelavi ki amfor potrjujeta intenzivno življenje koprs-
površine in morfoloških značilnostih. kega otoka v pozni antiki, kot mesta vpetega v
takratne trgovske tokove.
Odlomki 23, 37 in 39 so deli transportne-
ga posodja, amfor. Odlomek ostenja amfore z V novoveško utrditveno fazo 2 sodijo plas-
značilno narebreno zunanjo površino (23) lah- ti oz. arheološke ostaline z oznakami SE 23, SE
ko na splošno tipološko uvrstimo med poznoan- 21, SE 18 in jama s polnilom SE 19. V SE 23 so
tične amfore tipa Later Roman 1 ali 2. Časovno bili odkriti trije odlomki keramike, trije odlom-
amfore tega tipa uvrščamo v čas od poznega 4. do ki gradbenega materiala, več odlomkov stekla in
7. stoletja, njihova proizvodnja izhaja iz vzhodno 8 delcev kosti. V SE 21 so bili odkriti vsega 4 od-
sredozemskih delavnic od koder so bile razšir- lomki keramike, dva delca gradbenega materiala,
jene po celotnem Sredozemlju in uporabljene tri kosti ter večje število polžjih hišic. V SE 19 je
za transport različnih vsebin (Perko 2000, 439- bilo odkritih pet odlomkov keramike in dva od-
440; Vroom 2005, 55). lomka stekla, v SE 18 pa le dva odlomka gradben-
ega materiala (slika 9). Med vsem gradivom je bil
Enaka tipološka opredelitev velja za od- le en odlomek tudi tipološko izpoveden, da ga na
lomek 37, del amfore, ki se je ohranila le v pre- osnovi njegovih značilnosti lahko okvirno opre-
delu ročaja na prehodu v ustje. Natančneje jo delimo v čas 16. - 17. stoletja.
tipološko ne moremo opredeliti, na podlagi
ohranjene oblike ročaja in prehoda v ustje pa V novoveško fazo nasipavanja in gradbene
domnevamo, da gre za tip Late Roman 1. Na odpadne jame ( fazo 3) sodita plasti SE 14 in SE 15
podlagi prehoda v ustje, ki je kratek, domne- ter polnilo vkopa SE 16. V plasteh te faze je bilo
vamo, da gre v tem primeru za mlajšo različico ohranjenega največ drobnega gradiva. V SE 14 je
tipa Late Roman 1, ki se pojavlja od 5. stol. dal- bilo odkritih 28 odlomkov keramike, 4 odlom-
je (Bekljanov Zidanšek 2012, 144, T. 1: 5). Enako ki gradbenega materiala ter 47 odlomkov stek-
tipološko in kronološko opredelitev verjetno la. V SE 15 so bili odkriti 4 odlomki keramike in
lahko pripišemo tudi amfori G39, ohranjeni le v 7 odlomkov stekla, v polnilu odpadne jame SE
predelu ustja, čeprav bi morda šlo tudi za primer 16 pa je bilo odkritih 20 odlomkov keramike ter
poznoantične amfore siro-palestinske proizvod- dva odlomka stekla (slika 9). Kar nekaj primerk-
nje (LR 5/6) ali za veliko poznoantično amforo ov keramičnega gradiva je tudi tipološko in čas-
severnoafriške proizvodnje (Perko 2000, 438: št. ovno opredeljivega. Glede na tipološke in teh-
29 in 439: št. 39). V obeh primerih gre za amfore nološke značilnosti, gradivo faze 3 ni homogeno
široke razprostranjenosti, katerih proizvodnja in sodi v različna časovna obdobja.
in uporaba časovno ustreza že omenjenemu čas-
ovnemu okvirju. Poznoantične amfore so široko Med časovno najstarejšimi najdbami faze 3
zastopane v poznoantičnih naselbinah na ozem- je zagotovo odlomek poznoantične amfore (23)
lju današnje Slovenije, tako v njenem obalnem iz časa med 5. in 7. stoletjem, ki je bil odkrit v se-
delu, kjer najdbe izvirajo iz urbanih kontekstov kundarnem kontekstu (SE 14) in je opisan zgoraj,
današnjega Kopra, Izole in Pirana in iz morja , med gradivom 1. faze dejavnosti na tej lokaci-
ji. Preostale datacijsko izpovedne odlomke lah-
ko opredelimo v čas od 15. stoletja dalje. Gradi-
nih dejavnosti na tem območju. poznoantičnih višinskih naselbinah.
hereditati
Keramično gradivo je precej fragmentira- Tem najdbam se časovno pridružujeta še
no in slabo ohranjeno. Med izkopanimi odlom- dva odlomka ostenja 11 in 38 s tipično poznoan-
ki smo lahko prepoznali le štiri tipološko izpov- tično fakturo, pri odlomku 38 pa še z metličen-
edne primerke (37-39 iz plasti SE 24 in odlomka jem dodelano površino. Zaradi stanja ohran-
11 iz plasti SE 5 in 23 iz plasti SE 14). Vsi od- jenosti bolj podrobna opredelitev ni možna,
lomki pripadajo poznoantičnemu posodju, pre- vsekakor pa skupaj z že omenjenimi odlom-
poznavnemu po značilnih fakturah, obdelavi ki amfor potrjujeta intenzivno življenje koprs-
površine in morfoloških značilnostih. kega otoka v pozni antiki, kot mesta vpetega v
takratne trgovske tokove.
Odlomki 23, 37 in 39 so deli transportne-
ga posodja, amfor. Odlomek ostenja amfore z V novoveško utrditveno fazo 2 sodijo plas-
značilno narebreno zunanjo površino (23) lah- ti oz. arheološke ostaline z oznakami SE 23, SE
ko na splošno tipološko uvrstimo med poznoan- 21, SE 18 in jama s polnilom SE 19. V SE 23 so
tične amfore tipa Later Roman 1 ali 2. Časovno bili odkriti trije odlomki keramike, trije odlom-
amfore tega tipa uvrščamo v čas od poznega 4. do ki gradbenega materiala, več odlomkov stekla in
7. stoletja, njihova proizvodnja izhaja iz vzhodno 8 delcev kosti. V SE 21 so bili odkriti vsega 4 od-
sredozemskih delavnic od koder so bile razšir- lomki keramike, dva delca gradbenega materiala,
jene po celotnem Sredozemlju in uporabljene tri kosti ter večje število polžjih hišic. V SE 19 je
za transport različnih vsebin (Perko 2000, 439- bilo odkritih pet odlomkov keramike in dva od-
440; Vroom 2005, 55). lomka stekla, v SE 18 pa le dva odlomka gradben-
ega materiala (slika 9). Med vsem gradivom je bil
Enaka tipološka opredelitev velja za od- le en odlomek tudi tipološko izpoveden, da ga na
lomek 37, del amfore, ki se je ohranila le v pre- osnovi njegovih značilnosti lahko okvirno opre-
delu ročaja na prehodu v ustje. Natančneje jo delimo v čas 16. - 17. stoletja.
tipološko ne moremo opredeliti, na podlagi
ohranjene oblike ročaja in prehoda v ustje pa V novoveško fazo nasipavanja in gradbene
domnevamo, da gre za tip Late Roman 1. Na odpadne jame ( fazo 3) sodita plasti SE 14 in SE 15
podlagi prehoda v ustje, ki je kratek, domne- ter polnilo vkopa SE 16. V plasteh te faze je bilo
vamo, da gre v tem primeru za mlajšo različico ohranjenega največ drobnega gradiva. V SE 14 je
tipa Late Roman 1, ki se pojavlja od 5. stol. dal- bilo odkritih 28 odlomkov keramike, 4 odlom-
je (Bekljanov Zidanšek 2012, 144, T. 1: 5). Enako ki gradbenega materiala ter 47 odlomkov stek-
tipološko in kronološko opredelitev verjetno la. V SE 15 so bili odkriti 4 odlomki keramike in
lahko pripišemo tudi amfori G39, ohranjeni le v 7 odlomkov stekla, v polnilu odpadne jame SE
predelu ustja, čeprav bi morda šlo tudi za primer 16 pa je bilo odkritih 20 odlomkov keramike ter
poznoantične amfore siro-palestinske proizvod- dva odlomka stekla (slika 9). Kar nekaj primerk-
nje (LR 5/6) ali za veliko poznoantično amforo ov keramičnega gradiva je tudi tipološko in čas-
severnoafriške proizvodnje (Perko 2000, 438: št. ovno opredeljivega. Glede na tipološke in teh-
29 in 439: št. 39). V obeh primerih gre za amfore nološke značilnosti, gradivo faze 3 ni homogeno
široke razprostranjenosti, katerih proizvodnja in sodi v različna časovna obdobja.
in uporaba časovno ustreza že omenjenemu čas-
ovnemu okvirju. Poznoantične amfore so široko Med časovno najstarejšimi najdbami faze 3
zastopane v poznoantičnih naselbinah na ozem- je zagotovo odlomek poznoantične amfore (23)
lju današnje Slovenije, tako v njenem obalnem iz časa med 5. in 7. stoletjem, ki je bil odkrit v se-
delu, kjer najdbe izvirajo iz urbanih kontekstov kundarnem kontekstu (SE 14) in je opisan zgoraj,
današnjega Kopra, Izole in Pirana in iz morja , med gradivom 1. faze dejavnosti na tej lokaci-
ji. Preostale datacijsko izpovedne odlomke lah-
ko opredelimo v čas od 15. stoletja dalje. Gradi-
