Page 97 - Studia Universitatis Hereditati, vol 9(1) (2021)
P. 97
ia universitatisvo odraža dinamiko gradbenih dejavnosti, ki so Glazirane posode iz bolj prečiščene lončar-
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 97 vzrok za časovno zelo širok razpon keramičnega ske mase (28, 32) sodijo med posodje, ki je bilo v
gradiva iz plasti 3. faze in obsega različne tipe ku- uporabi v kuhinji in za mizo. Na podlagi primer-
hinjskega in namiznega posodja. jalnega gradiva pa omenjena odlomka lahko da-
tiramo v 16. ali 17. stoletje (Bradara in Saccardo
Ohranjeno kuhinjsko posodje pripada pos- 2007, 174, št. 144).
odam za pripravo hrane na ognju, kot so lonci
(26, 30) in kotlički (24, 34, 36). Ohranjena prim- Med namizno posodje 16. stoletja sodita od-
erka loncev (26, 30) sta izdelana iz zrnate gline in lomka gravirane keramike (35) in majolike (31).
sta črne barve, kar je značilnost novoveškega ku- Oba odlomka sta skromno ohranjena in ne do-
hinjskega posodja. Zaradi izpostavljenosti ognju puščata natančnejše analize in tipološke ali mor-
pri kuhanju, so lončarske mase vsebovale različne fološke opredelitve, razen okvirne.
primesi, ki so bile dodajane zaradi povečan-
ja funkcionalnih lastnosti posode tj. povečan- Najmlajši predmeti iz plasti 3. faze pripa-
ja njihove odpornosti na visoke temperature. Pri dajo mlajšim tipologijam namiznega posodja,
loncih gre za lokalno izdelano keramiko, enkrat okrašenega z engobo, ki je lahko monohromna
žgano, praviloma v redukcijski atmosferi, ki se in bele barve (25) ali nad engobo še poslikana z
odraža v temnejših barvah, praviloma temno siv- rumeno, oranžno in zeleno barvo, kot je primer
ih ali temno rjavih in črnih odtenkih. Tipološko pri odlomkih krožnikov 27 in 33. Tovrstno po-
gre za skupino, katere oblika se prilagaja upora- sodje je bilo zelo razširjeno v 18. in 19. stoletju,
bi in zato ne kaže večjih razvojnih trendov. Nji- verjetno zaradi cenejše izdelave in večje dostop-
hovo okraševanje pa z enostavnimi posegi (vbo- nosti uporabnikom (Bin 2007, 378, T.113: 35).
di, odtisi, vrezi) najdemo na zunanjem zgornjem
delu recipienta, kot je tudi primer okrasa s hori- Na temelju opaženega, lahko rečemo, da
zontalno linijo odtisov na odlomku 26. Čeprav gradivo iz 3. faze večinoma dokazuje potek grad-
je, kot je že povedano, oblika takšnega posod- benih dejavnosti v času od 16. stoletja dalje.
ja bila dokaj stabilna in jo lahko povežemo s
tradicijo poznoantičnega lončarstva, na podlagi V naslednjo novoveško fazo nasipavanja in
analogij omenjena odlomka lahko uvrstimo v 16. utrjevanja terena ( faza 4) sodijo plasti SE 9, SE
stoletje (Bradara 2016, 114-117, št. 26). 12, SE 13, SE 10 ter apnenica SE 8/11. Drobno gra-
divo faze 4 je bilo odkrito v plasteh SE 12, SE 10
Ohranjeni deli kotličkov (24, 34, 36) pripa- in SE 9 (slika 9), pri čemer se je tipološko priče-
dajo tipu posodja, ki je bil v uporabi od 10. do valno gradivo nahajalo le v SE 9. Najdbe so ča-
19. stoletja po celotnem severnojadranskem ob- sovno raznolikega nastanka in odražajo dina-
močju, bolj množično pa stopijo v uporabo v 13. miko gradbenih posegov. Kot najstarejšo, lahko
in 14. stoletju. Za kotličke je značilno ustje, ob- opredelimo posodo 20, okrašeno z značilno gra-
likovano na način, da vanj trdno namestimo po- virano risbo vrezano v engobo in dodatno posli-
krov, iz ustja pa sta modelirana po dva polkrožna kano z zeleno in rjavo barvo. Čeprav je ohranje-
ročaja ali ušesi z luknjo za vstavljanje kovinskega na le v predelu dna in je površinski premaz dokaj
dela za obešanje. Ta del se je ohranil pri odlomku slabo ohranjen, pa kompozicijske značilnosti
36 in ponuja dovolj podatkov za tipološko opre- ohranjenega okrasa, razpotegnjenega čez celot-
delitev. Vse ohranjene odlomke lahko uvrstimo v no notranjo površino omogočajo okvirno časov-
novoveško fazo uporabe in sicer od 16. do 18. sto- no opredelitev v čas 15. – 16. stoletja.
letja, kar je tudi čas najbolj intenzivne rabe kot-
ličkov na območju Istre, kot kažejo tudi številne Čeprav manjši, odlomek ostenja majolike
datirane najdbe iz različnih lokacij (Mileusnić in 19, ponuja dovolj podatkov za natančnejšo
Badovinac 2012, 148, T.1:3). opredelitev v čas 16. in 17. stoletja. Gre za
značilen način okraševanja majolike iz delavnic
v Deruti, imenovan a raffaellesca (Bradara 2016,
145, št. 57). Zanj je značilen okras vejic in drugih
rastlinskih motivov po večjem delu bele površi-
ar heološke r azisk ave na lok aciji bazovišk a ulica 5a v kopru 97 vzrok za časovno zelo širok razpon keramičnega ske mase (28, 32) sodijo med posodje, ki je bilo v
gradiva iz plasti 3. faze in obsega različne tipe ku- uporabi v kuhinji in za mizo. Na podlagi primer-
hinjskega in namiznega posodja. jalnega gradiva pa omenjena odlomka lahko da-
tiramo v 16. ali 17. stoletje (Bradara in Saccardo
Ohranjeno kuhinjsko posodje pripada pos- 2007, 174, št. 144).
odam za pripravo hrane na ognju, kot so lonci
(26, 30) in kotlički (24, 34, 36). Ohranjena prim- Med namizno posodje 16. stoletja sodita od-
erka loncev (26, 30) sta izdelana iz zrnate gline in lomka gravirane keramike (35) in majolike (31).
sta črne barve, kar je značilnost novoveškega ku- Oba odlomka sta skromno ohranjena in ne do-
hinjskega posodja. Zaradi izpostavljenosti ognju puščata natančnejše analize in tipološke ali mor-
pri kuhanju, so lončarske mase vsebovale različne fološke opredelitve, razen okvirne.
primesi, ki so bile dodajane zaradi povečan-
ja funkcionalnih lastnosti posode tj. povečan- Najmlajši predmeti iz plasti 3. faze pripa-
ja njihove odpornosti na visoke temperature. Pri dajo mlajšim tipologijam namiznega posodja,
loncih gre za lokalno izdelano keramiko, enkrat okrašenega z engobo, ki je lahko monohromna
žgano, praviloma v redukcijski atmosferi, ki se in bele barve (25) ali nad engobo še poslikana z
odraža v temnejših barvah, praviloma temno siv- rumeno, oranžno in zeleno barvo, kot je primer
ih ali temno rjavih in črnih odtenkih. Tipološko pri odlomkih krožnikov 27 in 33. Tovrstno po-
gre za skupino, katere oblika se prilagaja upora- sodje je bilo zelo razširjeno v 18. in 19. stoletju,
bi in zato ne kaže večjih razvojnih trendov. Nji- verjetno zaradi cenejše izdelave in večje dostop-
hovo okraševanje pa z enostavnimi posegi (vbo- nosti uporabnikom (Bin 2007, 378, T.113: 35).
di, odtisi, vrezi) najdemo na zunanjem zgornjem
delu recipienta, kot je tudi primer okrasa s hori- Na temelju opaženega, lahko rečemo, da
zontalno linijo odtisov na odlomku 26. Čeprav gradivo iz 3. faze večinoma dokazuje potek grad-
je, kot je že povedano, oblika takšnega posod- benih dejavnosti v času od 16. stoletja dalje.
ja bila dokaj stabilna in jo lahko povežemo s
tradicijo poznoantičnega lončarstva, na podlagi V naslednjo novoveško fazo nasipavanja in
analogij omenjena odlomka lahko uvrstimo v 16. utrjevanja terena ( faza 4) sodijo plasti SE 9, SE
stoletje (Bradara 2016, 114-117, št. 26). 12, SE 13, SE 10 ter apnenica SE 8/11. Drobno gra-
divo faze 4 je bilo odkrito v plasteh SE 12, SE 10
Ohranjeni deli kotličkov (24, 34, 36) pripa- in SE 9 (slika 9), pri čemer se je tipološko priče-
dajo tipu posodja, ki je bil v uporabi od 10. do valno gradivo nahajalo le v SE 9. Najdbe so ča-
19. stoletja po celotnem severnojadranskem ob- sovno raznolikega nastanka in odražajo dina-
močju, bolj množično pa stopijo v uporabo v 13. miko gradbenih posegov. Kot najstarejšo, lahko
in 14. stoletju. Za kotličke je značilno ustje, ob- opredelimo posodo 20, okrašeno z značilno gra-
likovano na način, da vanj trdno namestimo po- virano risbo vrezano v engobo in dodatno posli-
krov, iz ustja pa sta modelirana po dva polkrožna kano z zeleno in rjavo barvo. Čeprav je ohranje-
ročaja ali ušesi z luknjo za vstavljanje kovinskega na le v predelu dna in je površinski premaz dokaj
dela za obešanje. Ta del se je ohranil pri odlomku slabo ohranjen, pa kompozicijske značilnosti
36 in ponuja dovolj podatkov za tipološko opre- ohranjenega okrasa, razpotegnjenega čez celot-
delitev. Vse ohranjene odlomke lahko uvrstimo v no notranjo površino omogočajo okvirno časov-
novoveško fazo uporabe in sicer od 16. do 18. sto- no opredelitev v čas 15. – 16. stoletja.
letja, kar je tudi čas najbolj intenzivne rabe kot-
ličkov na območju Istre, kot kažejo tudi številne Čeprav manjši, odlomek ostenja majolike
datirane najdbe iz različnih lokacij (Mileusnić in 19, ponuja dovolj podatkov za natančnejšo
Badovinac 2012, 148, T.1:3). opredelitev v čas 16. in 17. stoletja. Gre za
značilen način okraševanja majolike iz delavnic
v Deruti, imenovan a raffaellesca (Bradara 2016,
145, št. 57). Zanj je značilen okras vejic in drugih
rastlinskih motivov po večjem delu bele površi-
